Narava to zimo ne počiva dovolj
Prvi mesec tega leta je že krepko v teku, a snega in mraza žal ni prinesel. Tako tudi narava ne počiva dovolj, saj so temperature previsoke za ta letni čas. Sončni dnevi so mnoge, tako tudi mene, zvabili na sprehode in raziskovanje v okolico mojega doma.
Opazila sem že prve koške lapuha
Na našem zeliščnem vrtu sem tako na gredici, kjer rastejo divje zdravilne rastline, opazila prvi košek zlatorumenih cvetov navadnega lapuha (Tussilago farfara), prezimne trajnice iz družine nebinovk. Steblo te rastline zraste od 10 do 25 cm visoko, ima majhne bele, plazeče korenine, močno razraslo koreniko in kot dlan velike, srčasto okrogle, nazobčane liste, ki so temno zeleni na zgornji in sivo dlakavi na spodnji strani. Razvijejo se šele po zgodnjem spomladanskem cvetenju. Lapuh uspeva na vlažnih in sončnih ilovnatih tleh, ob nasipih in ob nabrežjih rek in potokov ter ob poteh in njivah.
Že iz njegovega latinskega imena lahko sklepamo, da so ga že od davnine uporabljali (tako korenine, cvetove in liste) za lajšanje kašlja in bronhitisa, saj vsi deli rastline vsebujejo sluz. V ljudskem zdravilstvu se prevretek iz listov, v kombinaciji z različnimi drugimi zelišči, uporablja za preprečevanje prehlada, gripe in astme. Sodobna dognanja so njegovo uporabo nekoliko omejile, ker vsebuje tudi pirolizidinske alkaloide, ki so strup za jetra, so pa v drogi v zelo nizki količini. Mnenje večine farmacevtov je, da pri dovoljeni količini pitja poparka iz listov (do 3 skodelice na dan, v čajnih mešanicah, v katerih je le ena izmed 4-5 rastlin) in trajanju največ 6 tednov na leto ni pričakovati stranskih učinkov. Za pridobivanje droge so sicer začeli gojiti lapuh brez alkaloidov.
Grmičke sivke obvarujemo pred mrazom na permakulturni način
Naši grmički sivke (Lavandula spp.) na sredozemskem delu vrta tudi lani, ko so bile zimske temperature precej nižje, niso imele težav. Proti jugu smo jih že po presaditvi obložili z apnenčastimi kamni, ki smo jih pred štirimi leti odstranili pri začetnem urejanju vrta in odložili na rob parcele. Ti pozimi preko dneva skladiščijo sončno toploto in jo preko noči oddajajo rastlini, poleti pa rastlino nekoliko senčijo in prispevajo k ohranitvi vlage na tem rastišču. Pri načrtovanju zeliščnega vrta smo pustili tudi naravno matično kamnino - skalo v tleh. Poleg lepega videza še dodatno prispeva, da ta prostor deluje kot naravno rastišče te sicer sredozemske rastline, ki pa tudi v na naših belokranjskih razmerah izvrstno uspevajo. S tako ureditvijo smo sledili permakulturnim načelom, saj nismo uporabili materiala od drugod niti dodatne energije ali transporta.
Leskove mačice - "klobasice"
Na sprehodu skozi gozd opazujem rumene zavese cvetoče leske (Corylus avellana), zelo pogoste rastline grmišč in listnatih gozdov. Njena viseča moška socvetja, moške mačice, pri nas v Beli krajini imenujemo »klobasice«. Njeni rdeči ženski cvetovi so sedeči, v majhnih skupinicah. Tudi ta rastlina olista pozneje kot cveti, listne ploskve so ovalne, s srčastim dnom in imajo dvojno napiljen rob. Najbolj poznani so njeni plodovi lešniki. Uporabljamo jih v potici, čokoladi, bonbonih, sladoledu, pecivih in za dragoceno lešnikovo olje. So lahko prebavljivi, ker vsebujejo veliko nenasičenih maščob, beljakovine, ogljikove hidrate, številne vitamine in minerale. V ljudskem zdravilstvu se uporablja tako mačice kot tudi liste in lubje. Tako je zavretek listov in lubja zaradi vsebnosti čreslovin koristen kot čaj ali obloga pri vnetju ven, hemoroidih, driski, ranah in krvavitvah, mačice pa zaradi cvetnega prahu uporabimo kot prehranski dodatek, krepčilo za večjo odpornost. Poparka iz v enakem razmerju zmešanih leskovih mačic in lipovega cvetja ter iz štirih delov poprove mete in petih delov leskovih mačic pomagata pri zdravljenju gripe in pljučnice. Naj omenim, da je leska, ki je vetrocvetka, zaradi veliko cvetnega prahu za nekatere tudi alergena rastlina.
Do zdravja čez zimo z aromatično in pikantno vrtno krešo
Predlagam vam, da si popestrite zimski jedilnik s setvijo vrtne kreše (Lepidium sativum) v zemljo (ali na papirnato brisačo) v nizko posodo, ki jo nato postavite na okensko polico in zalijete. Že po nekaj dneh do enega tedna boste lahko opravili prvo žetev. Včasih jo sejem tudi preko leta na vrt kot mešano kulturo s solato. Tam zraste dosti višje in se lepo obrašča in nudi večkratni pridelek, seveda če ni suše.
Drobna stebla in listke fino nasekljajte in uporabite za pripravo zeliščnega namaza. Njen pikanten okus je posledica snovi, ki jih vsebuje to odlično zelišče. Mladi listi in poganjki vsebujejo vitamine C, B, K in karoten, sladkorje, beljakovine, kalcij, kalij, fosfor, železo, natrij, magnezij ter žveplene spojine. Te ji dajejo grenak okus, podoben okusu redkve. Čeprav vsebuje naravni antibiotik, se ni uveljavila kot zdravilno zelišče. Torej jo uživajmo s hrano; v solatah, prelivih in omakah!
Na vseh šolah, kjer sem učila, če sem le imela priložnost, sem jo vzgojila in nato pripravila v jedeh skupaj z učenci, saj je zelo nezahtevna za vzgojo. Pri pokušanju so bili sprva vedno malo zadržani, potem pa večina navdušeni, saj je njen okus res poseben. Pekoč in poprast. Odličen masleni namaz s krešo na kruhu je primeren za malico tudi za »nesolatoljubce«. Moj nasvet tega meseca - kupite seme in se okrepite tudi z vrtno krešo, še eno od mnogih zdravilnih križnic!
Pozimi si vzemite čas za sprehode v naravo
Predvsem pa – naj vam prenesem še nasvet znanega francoskega zeliščarja Maurice-a Messegueja: »Zimo izrabite za utrjevanje, hodite na dolge sprehode in globoko dihajte!«. Naj sklenem, pojdite na sonce in se naužijte sončnih žarkov, ti so zagotovilo za boljše počutje in zdravilo za mnoge težave …
Minka Kočevar, prof. kemije in biologije, organska in permakulturna vrtnarka, zeliščarka
