25. marec 2020, Andreja Papež Kristanc, univ. dipl. biol.
Ni boljše priložnosti za spoznavanje užitnih divjih rastlin, kot jo imamo sedaj. Večinoma smo doma in hodimo na izlete v naravo ali pa smo celo na vikendu, obdanem s prebujajočo se pomladjo.
Če se že ne morete družiti z ljudmi, pa se gotovo lahko z rožicami. V njih so številne snovi, ki vam bodo pomagale premagati pomladansko utrujenost in okrepile vaše telo za boj z različnimi virusi, morda celo s koronavirusom. Glede na številne vrste divjega zelenja, ki je prav zdaj najokusnejše, se nihče ne bi smel obremenjevati zaradi morebitnega pomanjkanja zelenjave v trgovinah. Pa še bolj varno je zaviti v naravo kot v najbližjo trgovino.
Predstavljam vam 20 pogostih rastlin, ki si jih lahko naberete v marcu in aprilu, in nekaj idej za njihovo pripravo.
1. Vijolice (Viola sp.) so prelepe znanilke zgodnje pomladi. Lahko uporabljate sveže in prekuhane liste ter cvetove. Zaradi majhnosti in ker jih ponavadi ne naberemo ravno veliko, jih uporabljamo predvsem kot užiten okras in dodatek solatam, sladicam in zelenjavnim jedem. Cvetove lahko tudi kandiramo, kar pa je dokaj zapleten postopek. 
Tudi bele vijolice so užitne.
2. Trobentice (Primula veris) imajo užitne cvetove in liste. Lahko jeste surove ali kuhane. Zaradi saponinov, ki jih vsebujejo, spodbujajo tvorbo sluzi in s tem olajšujejo izkašljevanje. Mi smo si jih ta teden privoščili v slastni frtalji s čemažem (na naslovni sliki), pa vi? 
3. Navadna smrdljivka (Aposeris foetida) je odličen nadomestek regrata. Ni tako grenka in gotovo raste v bolj neokrnjeni in ne pregnojeni naravi - v gozdu. Lahko pojeste celo skledo solate iz smrdljivke s kuhanim krompirjem (tudi sama ima vonj po kuhanemu krompirju) ali pa si iz nje pripravite namaz (sesekljana smrdljivka v olivnem olju s soljo). Tudi kuhana se vam ne bo zamerila. 
4. Dlakava penuša (Cardamine hirsuta) s krešastim okusom je majhna rastlinica, ki se gotovo najbolje obnese sveža. Usta vam bo razkužila in v njih pustila prijetno svež okus. 
5. Mala strašnica (Sanguisorba minor) je mala rastlinica, ki rada raste na negnojenih in suhih ter osončenih mestih. Vonj sveže rastline spominja na kumare. Surove lističe drobno narežite in zamešajte v kislo smetano z malo soli. Okusni namaz imate pripravljen! Pa še proti driski pomaga, saj vsebuje čreslovine. 
6. Marjetice (Bellis perennis) - le kdo jih ne pozna? Male rožice na zelenicah pred hišami! Imajo lepe in okusne cvetove ter liste, cvetne popke pa lahko uporabimo namesto kaper. Če želite jedi narediti privlačne, jih le okrasite z marjeticami. 
7. Deveterolistna konopnica (Cardamine enneaphyllos) - rastlina ne tvori tako velikih sestojev kot nekatere druge, a jo vseeno pogosto srečamo v gozdu. Utrgajmo si kakšno in jo dodajmo solati, sendviču ali pa si jo privoščimo kar kot prigrizek na poti. Zardi gorčičnih olj nas bo podobno razkužila kot dlakava penuša. Pazite, da jo ne zamešate z mladimi listi strupenega teloha! 
8. Navadna regačica (Aegopodium podagraria) - kot že latinsko ime pove, deluje proti putiki - podagri. Deluje nekoliko diuretično, zato vas bo po njej bolj gnalo na vodo. Lahko si privoščite obilo mladih listov, ki so najokusnejši na začetku sezone. Kasneje razvijejo močan okus, zato jih uporabljajte samo še kot začimbo, če si ne želite pokvariti jedi. Uporablja se kuhana in surova. Vlažni vrtovi in robovi gozdov - tam jo najdete! 
9. Rman (Achillea miillefolium) zaustavlja krvavitve, deluje proti krčem, krepi želodec. Drobne spomladanske listke lahko dodajamo solatam ali kuhanim jedem - juham, omakam in nadevom. Odlličen je umešan z jajci. Mi imamo najrajši pasirano juho s krompirjem: za 4 osebe neberite šop mladih listov in jih skuhajte s štirimi na kocke narezanimi krompirjji ter solite. Na koncu spasirajte in po želji dodajte kakšno žličko kisle smetane. 
10. Plazeči petoprstnik (Potentilla reptans) je nadležen plevel na skoraj vsakem vrtu. Gotovo niste vedeli, da je tudi slasten! Predvsem kuhane liste zmešajte z listi koprive in si privoščite okusno juho, lahko pa ga dodate tudi različnim zelenjavnim jedem, na primer paradižnikovi omaki za testenine, kot smo to storili mi. 
11. Kurja črevca ali navadna zvezdica (Stellaria media) ima rada z dušikom bogata in vlažna spomladanska tla. Ima okus po strženih koruznih storžev in podobno kot trobentica vsebuje saponine, zato vam bo pomagala pri izkašljevanju. Iz nje si lahko pripravite svežo solato, kakšen pesto ali pa špinačo. 
12. Šipek (Rosa canina) še visi na vejah. Nekoliko je že zmehčan, a vseeno okusen, v kolikor bi primanjkovalo sadja. Skuhajte si iz njega čaj ali pa sadno kašo s plodov pojejte kar med sprehodom.
13. Beli ali širokolistni slizek (Silene latifolia) je sorodnik prav tako užitne pokalice. Zelo mladi listi so presenetljivo okusni. Dodajte jih solatam ali jih mešajte z drugo divjo zelenjavo v kuhanih jedeh. 
14. Črna detelja (Trifolium pratense) - Le kdo bi si mislil, da ni okusna samo zajčkom? Mlade liste lahko zrežete in prekuhate ali prekuhane zmiksate skupaj s še kakšno drugo divjo zelenjavo. Ko pa bo zacvetela, lahko za okras in dober, sladkast dodatek uporabite tudi njene cvetove. Zaradi fitoestrogenov je primerna pri uravnavanju hormonskih težav žensk v menopavzi in pred menstruacijo. Brez skrbi, tudi moški si jo lahko privoščite. 
15. Navadna kislica (Rumex acetosa) - Žejni na sprehodu? Hitro utrgajte nekaj listov kislice in pot do doma bo hitreje minila. Manjšo količino listov lahko dodamo tudi v solato, kakšno omako ali celo sladico. A ne pretiravajmo z njo, saj oksalna kislina, ki jo vsebuje, ovira privzemanje določenih mineralov iz črevesja. Izogibajo naj se je tudi bolniki z ledvičnimi boleznimi in ledvičnimi kamni. 
16. Bršljanasta grenkuljica (Glechoma hederacea) ima sveža nekoliko zoprn vonj, a kljub temu se v manjših količinah lepo poda k sadju. Kot začimbo jo lahko dodate sadni kupi! Prekuhani listi izgubijo neprijeten vonj in jih lahko po svoji domišljiji uporabljate v mešanicah z drugo divjo zelenjavo. Kaj če bi z njo naredili polpete? 
17. Melisa (Melissa officinalis) - ni sicer čisto divja, je pa pogosto podivjana. Deluje proti številnim virusom, zato si iz njenih mladih listov pripravite okusen čaj, ki vam bo pomagal v spopadu z infekcijami in vas hkrati tudi pomiril. Pa saj ravno to rabimo v tej korona noriji, malo umirjenosti. Mlade listke lahko nasekljate tudi v kuto in si pripravite okusne melisine štruklje! 
18. Velika kopriva (Urtica dioica) je kraljica zelenjave, ki jo obožujejo tudi otroci. Iz nje pripravite juho ali pa izvrstno špinačo. Recept za koprivno špinačo: Skledo poganjkov kopriv blanširajte v vodi, ki jo potem zavržete (odlijete). Nato koprive grobo zrežite in popražite na malo olja. Dodajte vodo ali mleko (zelo malo, toliko, da se vam ne prismodi), dva stroka zrezanega česna in kuhajte približno 15 minut. Nato solite, dodajte še dve žlički kile smetane in zmiksajte s paličnim mešalnikom. Dober tek! 
19. Lisasta mrtva kopriva (Lamium maculatum) in njej podobne vrste so koprive, ki ne pečejo. Surove imajo neprijeten vonj in okus (razen cvetov), kuhane pa so prav okusne. Uporabite mlade poganjke, cvetoče in necvetoče, za pripravo različnih zelenjavnih jedi. Mi smo naredili slastno krompirjevo musako z divjo zelenjavo. V njej sta prevladovala čemaž in mrtva kopriva. Cvetje lahko uporabite za okusen okras vseh jedi, tudi sladkih. Nasvet za musako z divjo zelenjavo - preden rastline položite na krompir, jih poparite v vreli vodi - da ne bodo preveč suhe.
20. Čemaž (Allium ursinum) je sorodnik česna, ki ima številne pozitivne lastnosti: znižuje pritisk, zmanjšuje holesterol in deluje protibakterijsko in protivirusno. In vitro raziskave so za česen pokazale, da deluje celo proti virusnim pljučnicam. Čemaž glede tega še ni raziskan, a je gotovo glede tovrstnega delovanja prav tako perspektiven. Poleg tega, da je zelo okusen in ga lahko svežega dodajamo solatam in namazom, lahko iz kuhanega pripravimo odlično juho ter ga tudi v večjih količinah dodajamo zelenjavnim jedem: rižotam, frtaljam, mesnim in zelenjavnim omakam ter številnim drugim. Mi smo pripravili spasirano juho s krompirjem, ki je naravnost odlična. Pazite samo, da ga ne zamešate s strupenimi rastlinami: jesenskim podleskom, šmarnico, čmeriko in pegastim kačnikom.
Pa dober tek in prijetno nabiranje!
Če koga zanima spoznavanje rastlin v teoriji in praksi, se nam lahko pridruži na tečaju zeliščarstva, ki se bo začel v maju. Preberi več.
Prispevek je nastal v okviru projekta Fitokmetije. Projekt je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
