Depresija in šentjanževka

 

VPRAŠANJE:

Pozdravljeni!

Zadnje čase sem pod hudim pritiskom in se mi zdi, da nekako izgubljam tla pod nogami in ne uspem več dobro reševati vsakodnevnih izzivov. Sem lastnik podjetja (samozaposlen), ki pa mu gre v zadnjem času precej slabo, zato cele dneve preživim v službi, da vsaj nekako pridem skozi mesec. Poleg tega sva se pred kratkim ločila z ženo. Počutim se preobremenjen in osamljen (sploh zdaj po praznikih) in kar nekako ne vidim prave rešitve iz situacije. Mi lahko svetujete kaj, da se vsaj nekoloko psihično razbremenim in razvedrim, da bom lažje poiskal pameten izhod iz situacije? Slišal sem, da naj bi pomagala tudi šentjanževka. Kaj menite o tej rastlini?

Najlepša hvala za odgovor.

Branko

 

ODGOVOR:

Pozdravljeni!

Če smo dlje časa izpostavljeni  prekomernemu stresu, to lahko na koncu privede v izgorelost oziroma depresivno stanje. Pomembno je, da skušamo čim prej prepoznati psihične in fizične simptome, ki nas opozarjajo na negativne trende, npr. razdražljivost, pomanjkanje volje, umikanje v osamo, tenzijske glavobole, kronične želodčne težave idr., in se skušamo nanje čim učinkoviteje odzvati. Pri tem si lahko pomagamo s spremembo življenjskega sloga, npr. z več gibanja, druženja, boljšo organiziranostjo, pozitivnejšim pristopom itd., različnimi metodami relaksacije, vključitvijo v psihoterapevtsko obravnavo in jemanjem antidepresivov. Če gre za hujšo depresivnost, se je nujno treba posvetovati z zdravnikom, pri blagi do zmerni depresiji pa lahko poizkusimo s pripravki šentjanževke. Vsekakor pa moramo biti pri tem previdni.

Če bomo šentjanževko (Hypericum perforatum) nabirali sami v naravi, moramo poznati nekaj botaničnih značilnosti. Šentjanževka spada v družino krčničevk in jo zlahka prepoznamo po značilno prosojno pikčastih, nasprotno nameščenih listih ter po 5-števnih rumenih cvetovih s številnimi rumenimi prašniki. Gre za zelnate trajnice s pokončnimi, dvorobimi stebli in precej raznoliko oblikovanimi listi. Šentjanževka sicer raste po celi Sloveniji, najdemo jo ob poteh, na posekah, prodiščih in na kamnitih, travnatih pobočjih. Pri nas v naravi raste še okrog deset drugih vrst krčnic z še neraziskano vrednostjo v zdravilstvu, ki jih od šentjanževke ločimo po odlačenem ali krilatem steblu, ki je lahko okroglo ali štirirobo v prečnem prerezu, po drugače oblikovanih listih in po manjšem številu prašnikov.

Za antidepresivno delovanje šentjanževke sta ključnega pomena dve skupini snovi. Prva skupina so antrakinonski derivati, imenovani naftodiantroni (npr. rdeče obarvane hipericin, psevdohipericin in izohipericin), ki jih najdemo v največjih koncentracijah v venčnih listih in v predelu črnih pik na listnih robovih. Druga skupina pa so prenilirani floroglucinoli, kot sta hiperforin in adhipeforin, ki jih je največ v zrelih plodovih. V šentjanževki je tudi precej učinkovin flavonoidne skupine, npr. različni glikozidi (rutin, kvercitrin in hiperozid), flavoni (luteolin), flavonoli (kvercetin), biflavonoidi (biapigenin, amentoflavon), čreslovinski katehini, protocianidini ter mnoge fenolne kisline (npr. kofeinska, ferulna in vanilinska).

Najbolj uporabni deli šentjanževke, ki vsebujejo največ zdravilnih učinkovin, so ovršni deli rastlin z listi in cvetovi, ki jih nabiramo v času cvetenja od junija do avgusta. Drogo lahko posušimo in si iz nje pripravljamo čaje (bodisi poparek ali prevretek), lahko jo tudi mešamo z drugimi rastlinami (npr. baldrijanom, meliso, rožmarinom ali jegličem). S čajem pa ne pretiravajmo, pri otrocih bo dovolj ena skodelica, pri odraslih pa največ dve na dan. Malo bolj »standardizirana« in zato učinkovitejša je uporaba tinktur iz šentjanževke. Iz sveže posušenih cvetov si lahko pripravimo tinkturo v koncentriranem etanolu (20 g cvetov v 100 ml etanola), ki jo pustimo stati vsaj dva tedna in jo nato precedimo ter uporabljamo po kapljicah. Ob vsakodnevnem pitju čaja ali razredčene tinkture pride postopno v nekaj tednih do izboljšanja počutja, kar naj bi bila glede na ugotovitve raziskav posledica medsebojnega delovanja več učinkovin: flavonolov (zavirajo razgradnjo nevrotransmiterjev v možganskih sinapsah), hipericinov (vplivajo na odziv človeka na pomanjkanje svetlobe v zimskem času) ter hiperforina (zmanjša odstranjevanja nevrotransmiterjev iz sinaptičnih špranj, deluje imunomodulatorno).

Pri uporabi doma narejenih pripravkov se lahko pojavi dve težavi, to je velika variabilnost dnevnega vnosa učinkovin (pomanjkanje standardiziranosti), ki je večinoma tudi nezadosten. Tako imajo prednost standardizirani pripravki iz suhih metanolnih ali etanolnih izvlečkov (npr. v obliki kapsul ali tablet), ki so dostopni brez recepta tudi v naših lekarnah. Glede na raziskave zadošča 300-1000 mg standardiziranega izvlečka dnevno (to ustreza od 0,4 do 2,7 mg hipericina), zdravljenje pa mora trajati vsaj 2 meseca, najbrž pa je smiselno vztrajati od 6-12 mesecev, torej podobno kot pri konvencionalnih antidepresivih. Raziskave so pokazale, da je učinek zdravljenja z izvlečki iz šentjanževke pri blagi do zmerni depresiji primerljiv z učinkom novejših antidepresivov (npr. tipa SSRI), medtem ko je stranskih učinkov v splošnem celo manj. Uporaba šentjanževke se je izkazala kot uspešna tudi pri sezonski obliki depresije, ki je najpogostejša v zimskih mesecih, ko so dnevi kratki in pride tako do pomanjkanja svetlobe in negativnih posledic v razpoloženju.

Ob pravilni uporabi in doziranju pripravkov iz šentjanževke so stranski učinki redki. Pri dovzetnih ljudeh s svetlo kožo lahko pride do preobčutljivosti na svetlobo (fotosenzibilizacije) zaradi vsebnosti hipericina v drogi, zato odsvetujemo izpostavljanje UV sevanju ob zdravljenju s šentjanževko. Tu je treba dodati, da v kliničnih študijah na ljudeh teh učinkov sicer večinoma niso našli, pojavljali so se le v primeru velikih količin (ob več kot 10-kratni prekoračitvi priporočenega dnevnega odmerka) prejetega hipericina ter ob dolgotrajnem izpostavljanju. Šentjanževke naj se izogibajo ljudje z znanimi alergijami na njene učinkovine, previdni pa naj bodo tudi tisti, ki jemljejo določena zdravila. Učinkovine šentjanževke zmanjšajo učinek peroralnih antikoagulantov (npr. Marevana in Sintroma), peroralnih kontraceptivov (posledica so t. i. šentjanževi otroci!), antikonvulzivov (npr. pri zdravljenju epilepsije) in ciklosporina (npr. po presaditvi organov) ter povečajo delovanje antidepresivov tipa SSRI in triptanov (npr. pri zdravljenju migrene).

Želim vam, da se čim prej izvijete iz primeža depresije. Naj vam bo uporaba šentjanževke le v oporo pri tem, najbolj bistveno je namreč, da boste temeljito razrešili svoje osnovne težave, ki so vas privedle v depresivno stanje. Tako boste tudi zmanjšali verjetnost ponovitve.

Lepo vas pozdravljam,

                                                              dr. Luka Kristanc, dr. med., dipl. biol.

Powered by Bullraider.com

Za delovanje spletne strani uporabljamo joomla sejni piškotek. Namesti se ob obisku spletne strani z unikatno vrednostjo in je nujen za pravilno delovanje spletne strani, zato ga ni mogoče onemogočiti oz. odstraniti. Je sejni (začasni) piškotek, kar pomeni, da se odstrani ob zaprtju vašega brskalnika. V primeru, da sprejemate piškotek, to potrdite s klikom na sprejemam. Še to: piškotki niso škodljivi - ne vsebujejo trojanski konj, virusov ali kakšne druge zlonamerne kode.

- podrobne informacije..

- pravna podlaga (ZEKom-1)

- smernice informacijskega pooblaščenca

  Sprejemam piškotke.
EU Cookie Directive Module Information