Potrebujemo;
- nekaj cvetočih poganjkov sveže nabrane šentjanževke,
- pol litra olivnega olja.
Primerno za otroke.
Priprava: Cvetoče poganjke sveže nabrane šentjanževke (pazimo, da niso mokri) damo v prozoren steklen kozarec. Jih nič ne tlačimo, a z njimi napolnimo kozarec. Čeznje nalijemo olivno olje, tako da prekriva vse poganjke. Damo na sončno mesto za tri tedne in vmes večkrat pretresemo. Po treh do štirih tednih temno rdeče olje (rdeče je zaradi lipidnih sestavin) precedimo.
Način in čas uporabe: Olje uporabljamo zunanje pri kožnih obolenjih, opeklinah (po sončenju), ozeblinah, za masažo. Kot sestavino ga lahko dodamo mazilom za nego kože. Olje ali mazilo UPORABLJAMO PO SONČENJU ali na mestih, ki nekaj ur po nanosu ne bodo izpostavljena svetlobi. Sicer lahko dobimo fototoksično reakcijo. Jaz osebno sem dobila temne lise na koži, ki niso izginile približno eno leto.
Kaj je v olju?
Olje je rdeče zaradi razgradnih produktov hipericina (hipericin je ob drugih snoveh zaslužen za antidepresivno učinkovanje šentjanževke, če jo uporabljamo kot alkoholni izvleček ali čaj), samega hipericina pa v olju, pridobljenem po zgoraj opisanem postopku, ni. Poleg tega je v olju še hiperforin (ki naj bi zdravilno učinkoval na kožo in je zelo nestabilen - beri se izredno hitro razgradi in ga že v nekaj dneh v olju gotovo ne bo več), se pa pod vplivom sonca tvorijo hiperforinu sorodne snovi, bolje pa se izločijo tudi flavonoidi. V olju za nego so tudi ksantoni, ki naj bi v splošnem imeli tudi protibakterijske in protivirusne lastnosti. Močno antibakterijsko naj bi delovale snovi, ki so v razvijajočih se plodovih, zato ni nič narobe tudi, če namakamo šentjanževko v končni fazi cvetenja, ko je del cvetov že odcvetel (za notranjo uporabo pa nabiramo šentjanževko v začetni fazi cvetenja). Ker damo v olje sveže rastline, zaradi vode v rastlini nastopijo določene encimatske reakcije, kar potrjujejo mehurčki, ki se dvigajo iz olja.