Če se po vsem ostalem pogovoru vrneva h konoplji, tale čajček je odličen. Kako se naredi konopljin čaj?

Ko rastlina cveti, to je nekako po 10. tednu od setve, se pobere cvetoče vršičke s podpornimi listi. Posuši se jih, posmuka, ko so suhi, in uporabi za čaj. Ta čaj je narejen kot klasičen poparek, žlička zelišča, prelita z 2,5 dl vode. Pustimo 5-10 minut, precedimo in popijemo.

 

Je ta čaj, ki ste mi ga pripravili, zdravilen?

Če mislite na kanabinoide, ki imajo zdravilne lastnosti, jih v tem čaju ni. Kanabinoidi niso topni v vodi, so pa v maščobi in alkoholu. Zato moramo čaj, če želimo vanj izlužiti kanabinoide, pripraviti z eno malo skrivnostjo. In sicer ga pripravimo tako, da damo  v lonček žličko konopljinih vršičkov ter žličko maščobe ali nekaj mleka. Oboje skupaj prelijemo z 2,5 dl vroče vode ter pustimo 5-10 minut. Nato precedimo in na vrhu skodelice nam bo plaval maščobni madež, v katerem so skoncentrirani zdravilni kanabinoidi iz konoplje. Zato ta madež obvezno popijemo.

 

Torej so kanabinoidi v cvetočih vršičkih konoplje in jih lahko dobimo s pravilno pripravo čaja. Kaj pa konopljino olje, kaj je v njem in kako ga lahko uporabljamo?

Olje pa se stiska iz semen industrijske konoplje. V semenih ni kanabinoidov, zato jih tudi ni v iztisnjenem olju. Zdravilne v olju so večkrat nenasičene maščobne kisline, ki jih je več kot 75%, predvsem omega 3 in omega 6. Razmerje med njimi je približno 1:3. Omega 3 delujejo protivnetno, omega 6 pa provnetno (spodbujajo vnetja). Pračlovek je imel razmerje med temi kislinami sicer 1:1, današnji človek pa ga ima z industrijsko hrano, v kateri se uporablja predvsem sončnično oje, v katerem so v glavnem omega 6 maščobne kisline, tudi do 1:50. Razmerje 1:3 je primerno za delovanje človeškega telesa. V konopljinem olju je sicer tudi precej redka gama-linolenska kislina (GLA), ki tudi deluje protivnetno. Olje uporabljamo hladno (ga ne segrevamo), saj so večkrat nenasičene maščobne kisline, ki so v njem, zelo občutljive na temperaturo. Najbolje, da ga damo v kakšen namaz ali skuto in polijemo po hladnih jedeh oz. dodamo po koncu kuhanja. Lahko ga tudi zjutraj na tešče pojemo žličko ali dve, čeprav nekateri ne prenašajo grenkastega okusa tega olja. V olju je tudi vitamin E, ki je dober za kožo, zato je olje odlično kot sestavina kozmetičnih izdelkov in ga lahko uporabljamo za nego kože.

 

Še kot posebej zdravilna pa se oglašuje CBD smola. Kaj pa je pravzaprav to in ali se tudi pridobiva iz industrijske konoplje?

CBD smola je v bistvu alkoholni izvleček cvetočih vršičkov konoplje, kateremu pa na koncu alkohol odparimo in ostane nam gosta smolnata snov. Ta snov je včasih nekoliko razredčena tudi z oljem, da se jo lažje uživa. Smola oz. kapljice  iz industrijske konoplje ne vsebuje velike količine psihoaktivnega THC-ja (v industrijski konoplji je dovoljena vrednost do 0,2 %), zato ni nevarnosti, da bi vplivala na naše psihično stanje. Vsebuje pa številne druge kanabinoide - v konoplji je namreč še 140 drugih kanabinoidov, ki so lahko zelo pomembni za naše zdravje. V smoli iz industrijske konoplje se kot zdravilen navaja predvsem kanabidiol (CBD), ki deluje izrazito protivnetno. Izmed več kot 140 raziskanih kanabinoidov sta prav CBD in THC najbolj raziskana. Zanimivo je, da so kanabinoidi tudi v drugih rastlinah, na primer v ameriškem slamniku in celo v korenčku. Imamo pa tudi kanabinoide, ki jih proizvaja naše telo (rečemo jim endokanabinoidi) in pa sintetično (umetno) proizvedene kanabinoide.

 Industrijska konoplja -ženska rastlina

Koliko CBD smole pa zaužijemo naenkrat?

Običajno začnemo z eno kapljico na dan in nato odmerek postopoma povečujemo, dokler ne začutimo, da je to dovolj za nas. Poslušamo svoje telo. Vsekakor pa je CBD smolo priporočljivo uživati preventivno, ker zavira vnetja in posledično z vnetji povezana obolenja.

Industrijska konoplja -moška rastlina

Doma imam neoluščeno konopljino seme, ki precej hrusta in ga je nekoliko težko jesti? Kaj mi priporočate, kako naj ga uporabim?

Na trgu lahko dobite neoluščeno seme, torej z ovojnico, ali oluščeno, kjer je samo notranji del, ki je bele barve in je sestavljen v glavnem iz maščobe. Prednost oluščenega je v tem, da ga je lažje jesti, ker je boljše konsistence. Je pa tudi kar nekaj prednosti tega, da uporabljamo neoluščeno seme. V ovojnici so namreč vlaknine, beljakovine in ogljikovi hidrati, s čimer povečamo hranilnost in izboljšamo vpliv na prebavo in krvni sladkor. Poleg tega se seme, ki je v ovojnici, veliko kasneje pokvari. Lahko ga kar »grickamo« ali damo v jogurt, lahko iz semen naredimo proteinske ploščice. Lahko jih tudi namočimo in začinimo, pa potem posušimo. Ali na hitro prepražimo, ali potresemo po juhi ali drugih jedeh na koncu.

Kaj pa konopljina moka? Vsebuje gluten? Je narejena iz celega semena in kako jo lahko uporabimo?

Konopljina moka je narejena iz pogače, ki ostane po stiskanju olja, torej iz ovojnic semena (osemenja, perikarpa, op. nov.). Ne vsebuje glutena, zato je primerna tudi za ljudi s celiakijo. Lahko jo jemo tudi surovo, ni nujno, da jo prepečemo. Tako jo lahko dodamo kosmičem, v smutije, kruh, testenine, piškote…

 

Konopljina moka je posebnega okusa. Za katere jedi je najbolj primerna in kako naj jo uporabimo, da ne bomo pokvarili okusa jedi?

Pomembno je, da predvsem pri pekovskih izdelkih ne pretiravamo s količino konopljine moke. Uporabimo  največ 10-15%, če pripravljamo izdelek za otroke, lahko še manj. S tem dobimo zmeren okus in še zmeraj dobro konsistenco izdelka.

 Kruh s konopljino moko

 Kaj pa so konopljini proteini? Vi jih imate tudi namreč v ponudbi.

Konopljini proteini so na fino presejana konopljina moka, v kateri je večji delež beljakovin. Iz konopljinega semena dobimo torej tri produkte: olje, moko in proteine.

 

Kako pa je s predelavo konoplje. Za to so potrebni posebni stroji. Verjetno obstajajo kakšne zadruge, kjer je to skupinsko urejeno?

V bistvu je ravno na naši kmetiji administrativni sedež zadruge Konopko. Bilo nas je okrog 15 podobno mislečih, ki smo se odločili, da se združimo, širimo znanje o konoplji, ji ponovno vrnemo neko veljavo ter da priskrbimo stroje, ki bodo v izposojo. V Ljubljani je proizvodni del pri enemu izmed zadružnih pridelovalcev. Tam je tudi stiskalnica za olje in mlin za moko. Tako da tja vozimo našo konopljo v predelavo.

 

Koliko konoplje pa pridelate in ali so kakšne posebne zahteve za gojenje?

 Letos imamo konopljo posajeno na nekaj manj kot hektaru (9000 m²) in iz tega pričakujemo okrog 800 kg semena. Je pa vse zelo odvisno od kvalitete zemlje in klimatskih razmer. Polje je treba pognojiti, mi gnojimo z uležanim hlevskim gnojem in kompostom. To, da je ni treba niti gnojiti niti orati, ne drži.

 

Se konopljo splača gojiti, je kakšen finančni izplen?

V primerjavi z drugimi poljščinami, npr. s koruzo, ima konoplja večji finančni donos. Če konopljo še predelaš, npr. v olje, moko in čaj, se še bolj splača. Imam občutek, da se je slovenski trg, kar se tiče konopljinega olja, sicer že kar zasitil. Je pa zanimivo, da je na policah naših trgovin le 10% izdelkov iz konoplje slovenskega porekla. Vzrok temu je najverjetneje pravilnik o gojenju konoplje, ki je do leta 2015 prepovedoval gojiteljem konoplje tudi predelavo. Seme lahko tudi zadruga odkupi. Je pa dobro, da najdeš neko nišo zase. Mi smo se na primer med drugim usmerili tudi v izvajanje delavnic na temo konoplje, zdravilnih zelišč, destilacije. Destiliramo tudi eterično olje iz konoplje in hidrolat. Oboje se uporablja v kozmetiki.

 

Ali se vedno več ljudi odloča za pridelavo konoplje?

V bistvu ne.  Odkar obstaja Zadruga Konopko, smo letos uspeli pridobiti prva nepovratna sredstva iz razpisa MG. Žal je tako, da ti veter v jadra začne popuščati, če kljub trudu ni finančnih prilivov. Sicer so nas veliko vabili na razne okrogle mize, ampak žal finančno nismo imeli nič od tega.

 

Kaj pa boste raziskovali v projektu?

Poskusili bomo narediti biogranulat iz mešanice konopljinih vlaken in polietilena, ki bo primeren v sistemih brizganja in ekstrudiranja pri izdelavi bioplastike. S projektom bomo dobili tehnično specifikacijo biogranulata iz konoplje. Biogranulat bo sestavljen iz določenega procenta vlaken konoplje in določenega odstotka polietilena rastlinskega izvora. Vse skupaj pa bo biorazgradljivo.