Na kmetijo Vrhivšek po znanje in konopljo

Sprašuje: Andreja Papež Kristanc
Odgovarja: mag. Alenka Zapušek

Kako ste se znašli na tej kmetiji v tem lepem okolju?
Pred štirinajstimi leti sva se preselila v hišo nižje v vasi. Na tej kmetiji (Vrhivšek, Lindek 22) je bil rojen partnerjev oče in čeprav ni nihče več tukaj živel, so tu vedno gojili krompir. Najina hči je še kot dojenček trpela za atopijskim dermatitisom, ki pa ga z nobenimi alergološkimi testi niso potrdili. Po brskanju za informacijami in obisku bioresonance je terapevt ugotovil, da je problem v meni, v zakisanosti mojega telesa, hči pa je nezdrave snovi prejemala preko mojega mleka. Ko sem spremenila prehrano, je tudi pri hčeri 80% težav izginilo, do prvega leta pa je potem izzvenela tudi alergija na mleko in mlečne izdelke. Takrat sem se začela zavedati pomena prehrane za naše zdravje, zato smo na tem mestu poleg krompirja in čebule pričeli gojiti še ostalo zelenjavo. Ta kraj se nama je zdel pravi, saj je tu vodovarstveno območje in tretiranje s kemičnimi sredstvi in polivanje z gnojnico ni dovoljeno. Jaz sem kemik in mož biolog, tako da je zavedanje o škodljivosti kemičnih sredstev, ki se uporabljajo v kmetijstvu, nekako v naju. Pred nekaj leti, ko je umrl partnerjev oče, sva kmetijo podedovala. Obnovila sva hišo ter pred šestimi leti zasadila konopljo in oblikovala zeliščni vrt. Z družino preživimo veliko časa tu, čeprav zaenkrat živimo še nižje v vasi.

Res imate srečo, da vam je bil podarjen tako lep košček zemlje v tem našem svetu.
Ja, res je. Ljudje nas večinoma iščejo zaradi konoplje in ko se vozijo v hrib, ne pričakujejo, da se bo tu na vrhu tako lepo odprlo. Našemu koncu pravijo tudi dolina miru.

Gojite samo konopljo?
Običajno smo imeli na eni njivi konopljo, na drugi pa piro in smo njuno lokacijo vsako leto zamenjali. Lani pa je pira tako bogato obrodila, da smo jo pridelali za dve leti, zato smo letos zasadili konopljo kar na obe njivi. Poskusili smo gojiti tudi dve predhodnici pšenice, ki vsebujeta manj glutena kot pšenica, in sicer enozrnico in pa emmer (slednji je hibrid enozrnice in neke druge trave). Enozrnica je dala izredno nizek pridelek (le 30 kg/100m2) in ker je bilo več stroška s pridelavo kot pa izkupička, smo se odločili, da je ne bomo več gojili. Emmer je dal nekoliko več pridelka (cca. 100kg/100 m2, pira da približno 5 x toliko pridelka) in ga bomo verjetno še kdaj posadili. Kakorkoli, gojenje enozrnice in emmerja se finančno ne izplača.

Imate tudi zeliščni vrt. Tudi ta zelišča gojite za prodajo?
Gojimo tudi sivko, ognjič in druga aromatična zelišča. Jih ne prodajamo, jih pa vključujem v delavnice, npr. za prikaz poteka destilacije in izdelavo zdravilnih in kozmetičnih pripravkov.

Vidim, da gojite tudi sivko. Pravijo, da različne vrste sivke nimajo enakih lastnosti. Nam lahko kaj več poveste o tem?
Ja, pri nas gojimo pravo sivko (Lavandula angustifolia) in lavandin. Lavandin (Lavandula x intermedia) je hibrid prave sivke (Lavandula angustifolia) in širokolistne sivke (Lavandula latifolia). Prava sivka vsebuje manj eteričnega olja, a je bolj kakovostno. Pravijo, da je kot mama. Vedno ve, ali potrebuješ umiritev ali spodbudo. Tako da lahko eterično olje uporabljaš za oba namena, za umiritev ali poživitev. Lavandin da več eteričnega olja, deluje pa vedno poživljajoče. Tudi po izgledu se rastlini ločita. Prava sivka je nekoliko nižja, bolj čokata, cvetovi pa so izrazite škrlatno-vijolične barve, listi nekoliko ožji. Lavandin ima širše liste, cvetove pa bolj bledo vijolične.

Zanimiv je tudi vaš logotip. Najprej me je spomnil na mavrico, ampak predstavlja nekaj drugega.
V bistvu predstavlja njivske brazde. Vsaka brazda ima svojo barvo. Zelena predstavlja konopljo, ki jo gojimo, rumeno-oranžna žita, rdeče-oranžna ognjič in modrovijolična sivko. To so glavne stvari, ki jih pridelujemo na naši kmetiji.

Na vaši spletni strani sem prebrala, da lahko ljudje prinesejo tudi svoja zelišča v destilacijo. To se mi je zdelo zelo uporabno, saj ima veliko ljudi svoj zeliščni vrt, vendar nimajo opreme za destilacijo. Lahko kaj več poveste o tem?
Ja, lahko na delavnicah mi prikažemo destilacijo, lahko pa prinesejo svoja zelišča posebej v destilacijo. Postopek stane 20 eur. Naš kotel drži 8 kg svežih rastlin, stranka pa oba produkta, hidrolat in eterično olje, odnese domov. Včasih nam kdo kar podari sveže rastline za destilacijo.

 
Ali destilirate tudi mešanico zelišč?
Lahko bi tudi to naredili, vendar je vprašanje, kakšna bi bila potem učinkovitost eteričnega olja in njegove lastnosti. Če bi destilirali npr. rožmarin, ki poživlja, in sivko, ki pomirja, je vprašanje kaj bi dobili. Zaenkrat tega še nismo počeli.

Zagotovo bi bil to zanimiv eksperiment. Zanimive pa so tudi delavnice, ki jih ponujate.
Ja, v bistvu ponujamo več vrst delavnic in animacijskega programa. Imamo delavnice na temo zdravilnih zelišč in destilacije, delavnice na temo konoplje in različne zabavne teambuilding programe, npr. izdelavo in peko kruha iz starodavnih žit v krušni peči. Programe izvajamo za skupine do 15 ljudi.

Kaj pa selfness programi?
Selfness programi pa dodatno vključujejo meditacijo, sprehode v naravi in aromaterapijo – zdravljenje določenih stanj, večinoma izgorelosti, s hidrolati in eteričnimi olji.

Ponujate tudi spanje na seniku. Je to aktualno?
V bistvu trenutno od znotraj obnavljamo marof (skedenj) in v prihodnjem letu bo že možno prenočevati. Na naši kmetiji bodo tako ljudje imeli možnost doživeti popoln odklop v naravi, tudi od telefonov. Pri nas namreč tudi ni signala mobilnih telefonov, vsaj ne konstantnega. Bodo pa možnosti bivanja in programov tako za odrasle kot za otroke in skupine otrok. Planiramo tudi postavitev jurte, mongolskega šotora, ki ga bomo izkoristili kot predavalnico.

Vi niste iz teh krajev in ste se priselili sem. Vam je kdaj dolgčas?
Že v zadnji službi, v kateri sem lahko delala pretežno od doma, so me ljudje spraševali: »A ti ni nič dolgčas?«. Meni nikoli ni bilo dolgčas. Redne službe niti malo ne pogrešam v smislu jutranjega odhoda od doma na neko mesto. Je pa res, da zaenkrat nekako vztrajam pri tem, da ostanemo v hiši v vasi (pa čeprav smo v resnici veliko časa tu, na stari kmetiji Vrhivšek), da smo vseeno nekako bolj v stiku z ljudmi. Vsaj kakšen avto se tu in tam mimo pripelje, kar je kar dober občutek. No, saj tu zgoraj tudi ni tako samotno, vsaj čez vikende tu hodi kar veliko ljudi. Tu je namreč veliko sprehajalnih in pohodniških poti. Lahko greste na primer na planoto, ki se ji reče Stenica, in na Špičast vrh.

Kaj pa vam je najbolj všeč na vaši kmetiji?
Najbolj mi je všeč mir, ne vem, morda sem že stara (smeh)… Pa neokrnjenost narave in to, da si lahko sami pridelamo hrano. S tem, ko delaš z naravo in si samooskrben, dobiš veliko večje spoštovanje do hrane in ti je škoda karkoli zavreči. Iščeš načine, kako vse čim bolje porabiti in kaj narediti z viški pridelka. Tudi to mi je všeč, da privzgajam otrokom spoštovanje do vsega naravnega in jim vcepljam miselnost, da ni vse samo po sebi umevno, poleg hrane npr. tudi voda in elektrika ne.

V nadaljevanju intervjuja prihodnjič boste izvedeli vse o konoplji, zaenkrat pa se od vas poslavljamo  s sliko idiličnega razgleda s kmetije Vrhivšek ...