Kje se nahaja trgovina Bučka in koliko časa že deluje? Zakaj ste izbrali lokacijo v Kranju?

Bučka se nahaja na Cesti Staneta Žagarja 29 v Kranju, to je v neposredni bližini Vodovodnega stolpa. Na tej lokaciji deluje od oktobra 2017, predtem pa smo izdelke prodajali v Domači vasi (pokriti tržnici na Primskovem, ki ne deluje več). Prednost trgovine je, da ima parkirišče, tako da lahko nabavljeno hrano kupci takoj zložijo v avtomobile. Za Kranj pa sem se odločil zato, ker v tem mestu živim že več kot 20 let.

Kakšna je osnovna ideja trgovine, kaj so njene posebnosti?

Trgovina je del družinskega podjetja, ki sva ga z ženo ustanovila že v letu 2005. Sprva smo prodajali piškote in nekoliko bolj zdrave izdelke. Čez štiri leta smo začeli ponujati presne piškote in presne torte, nato pa še piškote brez jajc, sladkorja, mleka in glutena. Obema z ženo veliko pomeni zdrav življenjski slog – zdrava hrana in gibanje, tako da s trgovino ponujava možnost takšnega prehranjevanja tudi našim kupcem. Naše sladice so primerne tudi za številne alergike na določena živila.

Kakšna sladila uporabljate namesto navadnega trsnega sladkorja?

Uporabljamo melaso (trsni rjavi nerafinirani sladkor), kokosov sladkor in dateljne.

Imate res vrhunske sladice odličnega okusa (priznam, da so me zasvojile), ki jih peče vaša žena. Kaj ponujate?

Moja žena je (skoraj) presnojedka že nekaj let in v tem času je preizkusila  veliko dobrih receptov, hkrati pa neprestano nadgrajuje svoje znanje in razvija nove ideje za sladice. Dobila je že tako dober občutek za prave okuse, da mesi brez receptur.

V ponudbi imamo pečene in presne piškote, prekmursko gibanico, presne torte, zavitke, sladke palčke, potico, pirine kruhke in medenjake.

Med presnimi piškoti najdete kakavove s kokosom in spirulino; z borovnicami; s črnim sezamom; z mandeljni; s kaljeno ajdo in semeni. Ti presni piškoti ne vsebujejo glutena, saj tudi nobene moke ni v njih. Pa tudi jajc in mlečnih izdelkov. Slajeni pa so z zgoraj omenjenimi naravnimi sladili, uporabljamo tudi presni kakav.

Imamo še pečene piškote – ajdove, konopljine in pirine. Iz pire, lešnikov in višnjevega nadeva dela žena odlične kruhke, za katere je porabila celo leto, da je dobila pravo razmerje med sestavinami, tako da so sedaj resnično vrhunskega okusa.

Od zavitkov ponujamo jabolčnega, višnjevega, skutinega, borovničevega in mešanega. Višnjev in jabolčni zavitek sta brez jajc, sladkorja in mleka, ostali vsebujejo skuto in melasni sladkor.

Gibanica je brez jajc, s pirino in ajdovo moko ter s skuto. V potico damo obilje sveže stolčenih orehov. Nabavimo namreč več kot sto kg orehov v lupini, ki jih nato sproti tolčemo za sladice. Del sveže stolčenih tudi prodajamo.

Če se posvetiva še svežemu sadju in zelenjavi, ki jih prodajate. Je vse, kar ponujate, slovensko?

Vse je slovenskega porekla, razen pomaranč in mandarin. Te so iz Hrvaške, iz kmetije, na kateri jih ne škropijo. Stranke so z njimi zelo zadovoljne.

Ja, tudi jaz sem bila z mandarinami zelo zadovoljna. Tako so okusne in s koncentriranim odličnim okusom, da za cel dan zadostuje ena mandarina in ne cela vrečka, kot smo jih navajeni pojesti običajno.

Iz katerih slovenskih kmetij pa dobivate sadje in zelenjavo?

Kivi in hruške dobim iz Renč pri Novi Gorici, kjer jih imajo v hladilnici. Jabolka so z Dolenjske. Odlična jabolka so npr. topaz. Vso zelenjavo pa dobim iz Šentjakoba. Tam so se povezale kmetije, ki prodajajo zelenjavo, pridelano v rastlinjakih, tako da je sveža zelenjava na voljo tudi pozimi. Vsak kmet prideluje nekaj drugega. Npr. eden prideluje solato, radič, špinačo in blitvo, drugi pa rukolo, peteršilj, peso in zelje. Imam tudi krompir, pastinak, korenje, kolerabo, bučke, zeleno, solato, čebulo in česen. Vse slovensko. Pa še sezonske stvari, npr. regrat.

Pred kratkim ste v ponudbo vključili tudi mlečne izdelke. Kaj ponujate?

Povezal sem se s kmetijo Vidic, s katere dobivam surovo seneno kozje mleko, pa poltrdi in mladi kozji sir. Iz Šentjakoba pa dobim skuto, jogurt in kravje mleko. Jogurt je v stekleni embalaži, za skuto pa lahko prinesete tudi svojo embalažo, ki jo nato na kmetiji napolnijo.

Slednje sem preizkusila in bila nad skuto res navdušena, prav tako nad tem, da so mi jo dali v mojo embalažo.

Imate še nekaj druge ponudbe.

Da, imamo še domače čaje, ki jih sami nabiramo. To so ajbišev, kamilični, rmanov in mešani. Ponujamo tudi hladno stiskana in ekološko pridelana olja – orehovo, laneno in bučno. Pa moke in kaše – konopljino in ajdovo. Pa kis (tudi ekološko pridelan) in vino (belo in rdeče iz Goriških Brd). Med, ki ga ponujam, so vzeli na analizo in potrdili, da je brez sladkorja in nesegrevan, kar je zelo pomemben podatek. Ponujamo tudi fižol v zrnju s kmetije Mrčun in kmetije Dovč.

So vaši izdelki tudi ekološki?

Nekateri so ekološki. Trenutno npr. česen, por, brokoli, cvetača, pa moke. Tudi naše sladice so ekološke, a letos nisem plačal certifikata in na nalepke tega ne smem napisati. Zdi se mi nesmiselen strošek, saj imajo vse surovine sladic že ekološke certifikate.

Kako to, da ste se odločili za uživanje tako zdrave hrane?

Od nekdaj sem bil športnik in navdušenec nad nogometom. Po tridesetem letu se človeku nabere kakšen kilogram preveč in v takem primeru sam takoj začutim, kako se mi zmanjša gibčnost in spretnost. Iz tega razloga pazim, kaj, koliko in kako kvalitetno jem. Zjutraj sem naprimer pojedel dve borovničevi palčki in krajec jabolčnega zavitka. Sladkorja imam tako dovolj do treh ali štirih popoldan. Potem pa bom jedel solato.

Ste shujšali, ko ste šli na to prehrano?

Na začetku sem, sedaj pa vzdržujem težo. Dobro se počutim.

Kaj pa žena? Enkrat ste mi omenili, da je imela zdravstvene težave.

Ja, težave je imela z želodcem in niso odkrili vzroka. Potem ji je znanka svetovala, naj iz prehrane izloči meso, sladkor, moko in nekatere mlečne izdelke. Upoštevala jo je in sedaj že sedem let nima več težav. Je gibčna in zdrava, na stadionu brez težav preteče 20 krogov (8 km). Je skoraj presnojedka, le včasih si skuha kakšno kašo in zelenjavno juho. Po 40. letu človek ne potrebuje več veliko hrane. Najbolje, da je malo, a kvalitetno.

Po poklicu ste univerzitetni diplomirani organizator in univerzitetni diplomirani ekonomist. Kako, da ste se odločili za tako poklicno pot?