Pri rogozu so uporabni podzemni deli, bele baze listov in listna sredica, pa tudi socvetja in semena. Tokrat bo nekaj besede o uporabnosti socvetij, ki so uporabna pred zrelostjo, in o uporabnosti semen.
Socvetja so sestavljena iz moških cvetov s prašniki, polnimi peloda, ki se nahajajo na zgornjem delu socvetja ter iz ženskih cvetov pod moškim delom socvetja.
Ženski del socvetja skuhamo na sopari ali popečemo kot koruzo. Midva z Lukom sva probala surova, popečena na olju in skuhana v vodi. Še najbolj so mi bila všeč kar surova. Okus je blag in prijeten v vseh primerih, imaš občutek, da ješ nekaj res hranljivega. Moteče je le to, da niso dovolj sočna, zato bi jih bilo bolje ostrgati stran s stržena in zmešati z nečim sočnim (npr. kislo smetano, tudi kot zgoščevalec jedi (npr. sladic) bi bila po mojem mnenju primerna.
Pri moškem delu socvetja je užiten rumen cvetni prah, ki je odličen kot dodatek k sladicam ali zmešan z medom.
Semena s približno 20% olja so obdana s puhom, ki so ga indijanci menda odstranili tako, da so puhasta semena dali v vrečo z žerjavico in stresali, dokler ni puh pogorel, obenem pa so se malce popražila tudi semena (po mojem mnenju bi lahko tudi samo prižgali puh, a bo to potrebno še sprobati:)).
Popečena ženska socvetja navadnega rogoza s kislo smetano in rdečo papriko.
Širokolistni rogoz (Typha latifolia), družina rogozovke (Typhaceae)