Vprašanje:
Pozdravljeni!
Pred letom in pol je moja osebna zdravnica ugotovila, da mi ščitnica dela premalo in imam hipotirozo. Eno leto sem jemala 50 mg Euthyroxa na dan. Pred kratkim mi je zaradi vrtoglavic dala še enkrat pregledati kri in ugotovila, da ščitnica deluje še slabše, zato mi je dozo Euthyroxa povečala na 75 mcg na dan. Res je, da sem pred tem skoraj dva meseca jemala tinkturo ameriškega slamnika, 2 x 6 kapljic na dan. Sedaj sem na internetu brala, da ameriškega slamnika ni priporočljivo jemati ob avtoimunih obolenjih. Zanima me vaše mnenje - ali je možno, da se mi je stanje poslabšalo zaradi jemanja tinkture ameriškega slamnika? Katere rastline spodbujajo delovanje ščitnice in katere ga zavirajo? Najlepše se vam zahvaljujem za odgovore!
Marija iz Ljubljane
Odgovor:
V vašem primeru gre za zmanjšano delovanje ščitnice (v strokovnem žargonu temu rečemo hipotiroza) zaradi avtoimunega procesa, pri katerem se v vašem telesu tvorijo protitelesa, ki na ščitnico delujejo zaviralno. Kaže se lahko na različne načine, najpogosteje z utrujenostjo, zaprtostjo, izpadanjem las, nizkim krvnim tlakom, vrtoglavicami, lahko pa vodi celo v depresivno stanje in upad spoznavnih funkcij. Hipotirozo v večini primerov zelo uspešno obvladujemo z nadomeščanjem ščitničnega hormona, ki je povsem identičen naravnemu in je pri nas na voljo v tabletah (Euthyrox, Eltroxin). V začetku večinoma uvedemo nizek nadomestni odmerek (npr. 25 mcg dnevno), kasneje pa ga je pogosto treba zvišati, tako da ustrezno uravnovesimo primanjkljaj. Naravni potek bolezni je pogosto takšen, da se z leti delovanje ščitnice postopno slabša, zato je treba jemati višje dnevne odmerke ščitničnega hormona.
Pri vas gre torej lahko le za dokaj pričakovan naravni potek bolezni, vseeno pa ni mogoče povsem izključiti tudi neugodnega vpliva jemanja tinkture ameriškega slamnika (rod Echinacea). Dobro opravljenih raziskav s tega področja sicer še ni dovolj, vendar se je smiselno pri vseh napredujočih imunoloških obolenjih (vključno z avtoimunimi), kot so denimo multipla skleroza, sistemski lupus eritematozus, Addisonova bolezen in tudi avtoimuno obolenje ščitnice (zlasti v začetni, pogosto napredujoči fazi), izogibati jemanja rastlinskih pripravkov z vplivom na imunski sistem. Odsvetoval bi torej jemanje rastlin, ki imajo potrjeno močan vpliv na imunski sistem, saj bi lahko pospešili razvoj bolezni (čeprav bi ga v nekaterih primerih lahko celo zavrli!). To so ameriški slamniki (rod Echinacea), grahorji (rod Astragalus – prisotni v pripravkih tradicionalne kitajske medicine) in alge Spirulina (navajam nekaj citatov za bolj študiozne: Brinkeborn et al., 1999; Britel et al., 2000; Gunning, 1999; Schwarz et al., 2000). Na splošno je svetovana previdnost pri vseh rastlinah, ki na takšen ali drugačen način delujejo na imunski sistem, to pa so poleg prej omenjenih npr. še lucerna, neindustrijske varietete konoplje in mnoge t. i. adaptogene rastline (ginsengi, elevterokok, ašvaganda, rožni koren idr.).
Malo je znanega o tem, katere rastline bi lahko spodbujale delovanje ščitnice. Obmorske rastline (slanuše ali halofiti), ki imajo v svojih tkivih precej joda, imajo ugoden vpliv ob pomanjkanju joda, kar pa je pri nas dandanes redko. Nekatere zdravilne rastline bi lahko olajšale simptomatiko ob hipotirozi, npr. ginko ob vrtoglavicah, šentjanževka ob depresiji, droge z antrakinonskimi glikozidi (sena, krhlika, aloja) in sorbitolom (jesen) ob zaprtju itd., kar pa seveda ne sme odložiti zdravljenja osnovne bolezni. Rastlin, ki bi dokazano povečevale ščitnično delovanje, pa še ne poznamo.
Tisti, ki imajo pomanjkljivo delovanje ščitnice, morajo poznati tudi tiste rastline, ki lahko še dodatno zmanjšajo ščitnično delovanje in jih zato ne bi smeli uživati v večjih količinah. Mednje spadajo naslednje užitne ali zdravilne rastline:
mnoge metuljnice (npr. soja, detelje in lucerna), ki vsebujejo izoflavonoide z zaviralnim učinkom na ščitnico,
križnice (npr. gojene rastline, kot so zelje, redkev, oljna repica, ter užitne divje rastline, kot so vodna kreša, penuše, dvoredci, rukola in hren), ki vsebujejo »protiščitnične« izotiocianate – vendar so križnice tudi zelo zdrave, med drugim delujejo zaviralno na razvoj rakavih obolenj, zato svetujem njihovo zmerno uživanje,
nekatere druge rastline, ki vsebujejo cianogene glikozide s hipotirotičnim učinkom (npr. lan, kasava, bambusovi poganjki in sladki krompir ali batata) in
določene trave iz rodov Pennisetum in Digitaria, ki jih gojijo kot žitarice v subtropskih predelih Azije in Afrike.
Želim vam uspešno obvladovanje težav s ščitnico, pri čemer pa se vsega zgoraj napisanega ne držite kot »pijanec plota«! Predvsem se ne odpovejte križnicam, ki so v zmernih količinah zelo zdrave.
Luka Kristanc, dr. med., dipl. biol.