Potrebujemo:
- salo prašiča (to je najbolj masten del prašiča, potrebuševina, slanina),
- čebulo in sol (če nadaljujemo še s pripravo ocvirkov).
Kose sala zrežemo na 2-3 cm velike kocke. Vse skupaj vržemo v velik lonec in na dno zlijemo nekaj vode (da se nam ne bi prismodilo, dokler se še ne izloči dovolj maščobe). Postavimo na ogenj in skozi ves postopek pogosto mešamo, da se nam slučajno ne prismodi. Nato kuhamo toliko časa, dokler koščki sala ne začnejo rumeneti. Dokler se salo ne začne cvreti, zadeva precej smrdi, lahko nekoliko spominja na rahlo pokvarjeno meso. To lahko traja približno eno uro. Potem pa začne dišati, ko se rahlo ocvre. Takrat rumenkasto tekočino v večji meri odlijemo (precedimo čez gazo, ki smo jo namestili v lij) v kozarce in zapremo. Ko se bo strdila, bo postala bele barve. To je naša svinjska mast, ki jo lahko uporabimo kot osnovo za mazila. Uporabna je približno 3 mesece do pol leta, dlje, če jo hranimo v hladilniku. Če začne smrdeti po žarkem, pomeni, da se je pokvarila.
Izkoristek:
Jaz sem iz cca. treh kg sala dobila 2 litra svinjske masti in liter ocvirkov. Za to sem odštela okrog 6 eur.
Preostanek v našem loncu lahko porabimo za pripravo ocvirkov. Mešanici koščkov in maščobe dodamo drobno zrezano čebulo in sol. Pražimo do zlato-rjave barve, nato nalijemo v kozarce. Tako so naši ocvirki pripravljeni. Počakamo, da se maščoba strdi, nato kozarčke hranimo v hladilniku do uporabe za prehrano.
Neslana svinjska mast je lahko dobra osnova za izdelavo mazil. V naši tradiciji je bila to osnovna podlaga za mazila, ima namreč kar nekaj dobrih lastnosti:
- dobimo jo v lokalnem okolju (je torej lokalnega izvora),
- je poceni,
- zagotavlja odlično teksturo in konsistenco mazila brez ostalih dodatkov razen zdravilne učinkovine,
- dobro se vpija skozi kožo,
- topi se ravno pri temperaturi okrog 40°C in tako lahko brez termometra vemo, da je čas, da jo odstavimo iz vodne kopeli in v pripravek vmešamo na temperaturo občutljive snovi (npr. eterično olje, smrekovo smolo, vitamine...).
Komentarji