Piše: Minka Kočevar, organska in permakulturna vrtnarka in zeliščarka, profesorica biologije in kemije
Minka skupaj z možem Tonetom obdeluje zeliščni vrt v Krčih pod Gorjanci.
Po letošnjem zelo sušnem in vročem poletju nam je narava namenila še deževni in mrzli september, ki nikakor ni bil naklonjen vrtnim in poljskim opravilom ...
ZARADI VROČEGA POLETJA SO ŠTEVILNE RASTLINE SEMENILE KAR MESEC PREJ KOT OBIČAJNO
Ker so mnoga zelišča letos hitro naredila cvetove oz. socvetja, kar za mesec prej kot običajno, so tudi veliko prej semenila in tako sem preko vsega poletja zbirala njihovo seme. Npr. visokorasli komarček, ki je lani še v oktobru širil prijetni vonj ob moji modri klopci, tako da so obiskovalci našega vrta lahko opazovali in vohali njegova prelepa vitka rumena socvetja, je letos že dolgo brez tega. Toda ker sem porezala le semenski del, ne pa stebel, so v zalistju ponovno pognali cvetovi in mlade vejice, ki jih tako še vedno lahko uporabljam za svež čaj ali nasekljam v skutne namaze. Ker sem ajdo sejala v dvomesečnih zamikih, je na eni gredici že dozorela v seme in sem jo požela, na drugi gredici pa sem že pred mesecem porezala zgornje del rastlin – stebla, liste in socvetja za čaj. Čaka me še rezanje stebel drobnjaka in nato izdelava shranka v olivnem olju, saj to zelišče ni primerno za sušenje. Imam ga veliko, ker je ponovno pognal, saj sem ga nizko porezala po spomladanskem cvetenju.
V OKTOBRU SMO IMELI ZADNJO ŽETEV ZELIŠČ, SAJENJE NEKATERIH GRMOV IN SEVEDA - NABIRANJE KOSTANJA IN ŠIPKA!
V mesecu oktobru pa so prijetno topli in sončni dnevi omogočili, da smo lahko na naši zeliščni kmetiji pričeli še z zadnjimi jesenskimi deli na zeliščnem in zelenjavnem vrtu in na drugih površinah. Mednje sodi še zadnja žetev in spravilo nekaterih zelišč, kot so meta, melisa, ožepek, majaron, kraški šetraj in vrtni timijan. Veliko časa namenimo tudi pobiranju semen enoletnih zelišč, npr. ognjiča, različnih sort bazilike in sončnic, in njihovemu sušenju. V tem času sem še pridno pobirala, sicer bistveno manjše, a še vedno lepo cvetoče rumene in oranžne cvetove ognjiča. Pa tudi nekatera zelišča, kot so rman, trpotec, regrat, kopriva ter travniška in muškatna kadulja, so ponovno pognala in nas razveselila z veliko zelene mase in tudi novimi socvetji.
V tem času smo pridno nabirali šipek na zaraslih sončnih pobočjih pod Gorjanci, ga čistili in sušili. Pa tudi brez kostanja, ki je pomembno in pogosto drevo naših gozdov, ne gre. Njegove plodove smo so si kar nekajkrat pripravili za prijetno skupno druženje, nekaj smo jih tudi zamrznili. Preden smo zorali njive, da bodo pripravljene za naslednjo rastno sezono, smo pobrali še zadnje pridelke, na zelenjavni njivi smo pustili le še rastoče glave zelja in radič. Na organskem učnem zeliščnem vrtu, kjer kraljujejo zastirke in delamo vse ročno, tega seveda ne počnemo. Pri hiši imamo še dva vrtova, ki sta prav tako gojena na permakulturni način.
Ob robu letošnjega novega dela zeliščnega vrta smo izkopali sadilne jame in posadili rdeči in črni ribez, aronijo in robido, ki bodo tako delali družbo rumenim in rdečim, od spomladi rastočim malinam, s katerih sadeži smo se sladkali že letos.
STARI BELOKRANJSKI VRTOVI SO NAMA NAVDIH IN VODILO
Sem dolgoletna vrtnarka in skrbno delim in negujem prepričanje, da se zelišča rada družijo z zelenjavo, sadjem in cvetlicami, kakor so to vedeli in zato udejanjali že naši predniki. Njihovi kmečki vrtovi so bili čudovita mešanica različnih okrasnih in uporabnih rastlin. Tudi naš zeliščni vrt, ki sva ga z možem, gradbenim tehnikom in zeliščarjem, sama načrtovala in potem uredila pred dvema letoma, letos pa sva nadaljevala z oblikovanjem novih površin za nova zelišča, išče zglede v takšnih mešanih zasaditvah. Stari belokranjski (slovenski) kmečki in mestni vrtovi so nama navdih in vodilo pri najinem delu.
KONEC OKTOBRA BOMO SADILI JESENSKI ČESEN IN MAJSKO ČEBULO SREBRNJAK
Zadnji teden oktobra ali prvega v novembru bom, kakor predhodna leta, posadila še jesenski česen in čebulo majski srebrnjak. Kako, pa vam gotovo napišem v naslednjem prispevku.
Minka Kočevar