VPRAŠANJE:
Vprašanje sicer ni ravno vezano na rastline, ampak ker je povezano s preživljanjem prostega časa v naravi, vam ga kljub temu zastavljam. Pod roke mi je prišla knjiga Resnice in zmote o soncu. Knjižica pove zanimiva dejstva, tu pa bi prosila še za vaše strokovno mnenje glede preživljanja prostega časa na soncu. Zanima me več o vitaminu D in kolikšen vpliv ima na zdravje. Torej - ali je sončenje bolj škodljivo kot koristno ali obratno?
Hvala za odgovor in lep pozdrav, Duši
ODGOVOR:
Pozdravljeni!
Moram priznati, da ste si izbrali zanimivo in aktualno temo. Medicinska doktrina glede škodljivosti oz. koristnosti sončenja se je v zadnjih desetletjih vseskozi spreminjala in občasno doživela kakšen sunkovit obrat. Na eni strani so bili dermatologi, ki so v zadnjih dobrih 50 letih, odkar je zagorela polt v modi, opažali precejšen porast rakavih obolenj kože (malignega melanoma, bazalioma, ploščatoceličnega karcinoma). Kar nekaj let je tako veljalo prepričanje, da je sončenje škodljivo, saj vodi v opeklinske poškodbe, hitrejše staranje in predrakava in rakava obolenja. Po drugi strani pa so se v zadnjem desetletju v razpravo o sončenju vse bolj vključevali endokrinologi, ki poudarjajo pomen sončenja za tvorbo predstopnje vitamina D v koži (končna tvorba aktivne oblike vitamina D se zgodi nato v ledvicah). Izkazalo se je namreč, da tega vitamina primanjkuje prav vsem, od dojenčkov do starostnikov. Omenjeni skupini sta še posebej v škripcih glede tega, vzroki pa so različni (dojenčki: premajhen vnos s hrano, neustrezno nadomeščanje v zimskih mesecih, premalo sončenja; starostniki: manj učinkovita tvorba predstopnje vitamina D v koži + vse, kar sem napisal pri dojenčkih). Vendar pa so v študiji, ki so jo izvedli v ZDA ugotovili, da ima nezadostne nivoje vitamina D v krvi tudi okrog polovica mladih odraslih!
Endokrinologi tako govorijo o epidemiji pomanjkanja vitamina D, poleg tega pa raziskovalci skoraj vsak mesec najdejo kakšno novo pozitivno lastnost tega vitamina (upočasnjuje razvoj osteoporoze, potreben je za normalen razvoj in delovanje mišičja, izboljša delovanje imunskega sistema, pomemben je za uranavanje krvnega tlaka, izboljšuje izločanje inzulina v trebušni slinavki, deluje protivnentno in protitumorno itd.). Če bomo imeli zadostne nivoje vitamina D v telesu, bomo torej imeli manjše tveganje ne le za razvoj osteoporoze in rahitisa, temveč tudi za razvoj določenih vrst rakov (npr. debelega črevesa in dojke) in celo sladkorne bolezni tipa 2 in ishemičnih bolezni srca (angina pektoris, srčni infarkt, srčno popuščanje ipd.). Zdravniki se včasih šalimo, da bi bilo najbolje, da bi kar vsi začeli jemati kapljice ... Škodovati praktično ne more, predozirati ga skorajda ni mogoče, razen če bi ga jedli z žlico.
Je pa res, da se kapljicam vsaj v večjem delu življenja lahko izognemo z zdravo prehrano in pravilno odmerjenim sončenjem. V prehrano je treba vključevati dovolj rib, precej vitamina D pa najdemo tudi v nekaterih gobah, sirih, drobovini in v jajcih (rumenjaki). Zlasti morajo biti pazljivi vegetarijanci, saj je rastlinska hrana z vitaminom D dokaj revna, zato naj jedo vsaj še gobe oz. glivne proizvode (kvas, tofu, pivo itd.). Zdaj pa skušajmo glede na razpoložljivo strokovno literaturo definirati, kaj bi bilo to zdravo sončenje. Treba se je zavedati nekaj dejstev: 1. Pri nas pod vplivom UV B žarkov učinkovito nastaja predstopnja vitamina D le nekje od marca do oktobra. 2. Tvorba vitamina D je, kot sem že omenil, znatno manj učinkovita pri starostnikih, saj imajo manj predstopenj v koži in slabše delujoče encime za končno pretvorbo v ledvicah (to velja za vse ledvične bolnike, ki zato sčasoma potrebujejo vnos aktivnega vitamina D, ko njihova bolezen napreduje). 3. Zaščitne kreme zavirajo tvorbo vitamina D v koži, kajti onemogočajo vstop UV B sevanja v kožo. Priporočam torej naslednji režim sončenja oz. bolje rečeno izpostavljanja soncu: 3-5 x tedensko po pol ure (dovolj so že zgornje okončine do nadlahti in obraz) brez zaščitne kreme, v poletnih mesecih po 16. uri popoldne ali pred 11. uro dopoldne. Pozimi pa se je treba zanašati predvsem na pravilno prehrano in morebitno dodajanje kapljic (dojenčki in majhni otroci, starostniki, zlasti tisti z osteopenijo ali osteoporozo), s sončenjem namreč ne bo šlo, ker je sončnih dni premalo, jakost sevanja pa prenizka - razen če seveda ne odpotujete v tople kraje. V poštev bi prišlo tudi občasno zahajanje v gore, saj je tam pozimi več sonca, poleg tega je na višjih nadmorskih višinah UV sevanje intenzivnejše, a bodimo pri tem pazljivi. Ker je vitamin D v maščobah topen in se tako kot vitamin A skladišči zlasti v jetrih, si lahko v sončnem delu leta z rednim (a ne prekomernim!) izpostavljanjem soncu ustvarimo tudi nekaj zalog.
Če povzamem v treh točkah. 1. Poleti bodimo sproščeni pri gibanju v naravi in se ne bojmo pokazati malo kože. 2. Prehranjujmo se čim bolj raznovrstno, vključujmo poleg rastlinske hrane vsaj še gobe, po možnosti pa še ribe in jajca. 3. Praženje na vročem poletnem soncu toplo odsvetujem, z zornega kota pridobivanja vitamina D je to povsem nesmiselno (takojšnji presežki vitamina D se v koži pod vplivom zelo intenzivne sončne svetlobe izničijo, tako da si s tem ne boste ustvarili rezerv!), je pa tudi škodljivo za zdravje (opekline in rakava obolenja) ter lepoto (hitrejše staranje kože).
Lep in sončen pozdrav,
dr. Luka Kristanc, dr. med, dipl. biol., Zavod Divji vrt