Vprašanje:
Že več let uporabljam koprive v prehrani, prebral pa sem tudi, da je uporabna tudi kot zdravilna rastlina. Sam imam nekaj težav s povečano prostato in mejno povišanim krvnim tlakom, vendar zaenkrat še ne jemljem zdravil. Tudi krvni sladkor in holesterol sta na zgornji meji. Menite, da bi si pri omenjenih težavah lahko pomagal s koprivo? Hvala za odgovor.
Matjaž iz Celja
Odgovor:
Pozdravljeni!
Kopriva bi bila glede na zdravstvene težave, ki jih imate, vsekakor prava izbira za vas. Če jo boste v spomladanskem času, ko je je na pretek v naravi, redno imeli v prehrani in če si boste naredili še kakšen zdravilni pripravek (npr. čaj ali tinkturo), boste lahko ublažili težave zaradi povečane prostate in si uredili krvni tlak, sladkor in holesterol. Seveda boste pri tem še uspešnejši, če boste tudi v splošnem gojili čim bolj zdrav življenjski slog (zdrava, raznovrstna prehrana z ne preveč maščobami in enostavnimi ogljikovimi hidrati ter redno gibanje).
Pri nas v naravi rastejo tri vrste iz rodu kopriv, to so velika (Urtica dioica), mala (Urtica urens) in zebratovolistna (Urtica galeopsifolia) – zadnji dve sta bistveno redkejši kot prva. Vse se lahko uporabljajo v užitne in zdravilne namene. V družino koprivovk spadajo tudi krišine (Parietaria spp.), ki uspevajo predvsem v submediteranskem območju in so prav tako okusne užitne rastline.
Poganjke kopriv lahko na najrazličnejše načine uporabljamo v kulinariki (za pripravo prikuh, špinač, juh, sladic, olj itd.). Lahko se jih uživa tudi surove, vendar jih ponavadi vsaj na kratko blanširamo, da se znebimo vsebine žgalnih laskov (histamin, acetilholin, serotonin, levkotrieni, mravljinčna, ocetna in maslena kislina idr.) ter dela oksalne kisline. Prekuhavanje naj bo kratko, da bomo ohranili čim večji delež koristnih snovi (vitaminov A, C in E ter mineralov). Previdni bodimo pri nabiranju kopriv, saj gre za nitrofilne rastline, ki uspešno kopičijo nitrate – izogibajmo se koprivam na močno gnojenih rastiščih!
O zdravilnosti kopriv je že marsikaj znanega. Najpomembnejše zdravilne učinkovine so lektini, polisaharidi, lignani ter steroli (npr. stigma- in kampesterol). Pripravki iz kopriv delujejo protivnetno, antioksidativno in diuretično ter imajo tudi blag antihipertenziven in antidiabetičen učinek. Najbolje raziskana je uporaba pri zdravljenju plešavosti, benigne hiperplazije prostate (BHP), obrabnih in revmatoloških obolenj sklepov, ledvičnih kamnov in alergijskega rinitisa (senenega nahoda). Ugoden učinek pa ima kopriva tudi pri ljudeh z metabolnim sindromom (debelost, povišan nivo holesterola in glukoze v krvi, povišan krvni tlak).
Za izdelavo zdravilnih pripravkov lahko uporabljamo vse rastlinske dele kopriv (čaji, tinkture, praški, olja, eterično olje, sveži sok, gotovi pripravki). Doma si lahko pripravite tinkturo iz koprivnih korenin tako, da dobro umite in osušene korenine prelijete z domačim žganjem in nato pustite v senčni legi 14 dni (vsaj na 2 dni vsebino nekoliko pretresete). Nato jemljete 15 kapljic 3x dnevno vsaj 1-2 meseca – to lahko ponovite večkrat letno z nekajmesečnim premorom.
Znanstveno je dokazano delovanje pripravkov iz kopriv pri zdravljenju benigne hiperplazije prostate. V ta namen se uporabljajo izvlečki iz korenin kopriv, ki so v kliničnih študijah vodili k pomembnemu izboljšanju tako obstruktivnih (močnejši curek, manj napenjanja itd.) kot tudi iritativnih (manj urgentnih in pekočih mikcij) simptomov, blago pa se je zmanjšala tudi velikost prostate. Izvlečke iz korenin kopriv za zdravljenje BHP najpogosteje kombinirajo z izvlečki plodov palmeta (Serenoa repens) in skorje afriškega pigeja (Prunus africana). Najbolje se obnese redno jemanje gotovih pripravkov, npr. kapsul ali tablet. Protitestosteronski učinek kopriv je tudi osnova za uporabo tinktur kopriv pri plešavosti.
V nekaj kliničnih študijah se je zkazalo, da koprivni listi zmanjšajo sklepne bolečine zaradi osteoartroze tako ob topikalni uporabi kot ob uporabi izvlečkov iz listov. Učinek slednjih je bil celo primerljiv učinku nesteroidnih antirevmatikov, izvlečke listov pa je mogoče tudi kombinirati z njimi. Uporaba pripravkov kopriv pri revmatoloških obolenjih, tudi pri putiki, je upravičena ne le zato, ker delujejo protivnetno, temveč tudi zaradi diuretičnega delovanja. Zaradi slednjega koprivo priporočajo tudi pri okužbah spodnjih sečil ter ledvičnih kamnih.
Pripravki iz listov (vodni in alkoholni izvlečki) znižajo krvni tlak (diuretično delovanje), nivo krvnega sladkorja ter holesterola, poleg tega pa delujejo tudi antioksidativno, zato jih je smiselno kot dodatek k osnovni terapiji uporabljati pri ljudeh s srčnožilnimi obolenji in sladkorno boleznijo. V zvezi s tem bo treba v prihodnje izvesti še kakšno dobro klinično študijo, kar velja tudi glede uporabe pripravkov korenin pri obravnavi alergijskega rinitisa (protivnetno delovanje) in dismenoreje.
Koprive odsvetujemo ljudem z znano alergijo na njene sestavine. Uporaba v zdravilne namene prav tako ni zaželena pri nosečnicah in doječih materah zaradi potencialnih neželenih vplivov na hormonski sistem, čeprav je treba poudariti, da relevantnih raziskav v zvezi s tem ni. Previdnost pri uporabi pripravkov iz kopriv je potrebna pri naslednjih skupinah bolnikov:
a) Pri bolnikih, ki jemljejo zdravila z antiagregacijskim in antikoagulacijskim učinkom (zaradi ateroskleroze, atrijske fibrilacije, po srčnih infarktih, menjavah zaklopk idr.), npr. Aspirin, Plavix, Brilique, Marevan itd., saj lahko pripravki iz kopriv motijo strjevanje krvi.
b) Pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo in srčnim popuščanjem, ki jemljejo zdravila za zniževanje krvnega tlaka, saj lahko pripravki iz kopriv zaradi diuretičnega delovanja potencirajo njihovo delovanje, kar lahko vodi k dodatnemu znižanju krvnega tlaka in dehidraciji.
c) Pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki so nagnjeni k hipoglikemiji (ki jemljejo sulfonilsečine in/ali inzulin), čeprav je hipoglikemični učinek kopriv preblag, da bi to predstavljalo težavo.
Lep pozdrav,
Dr. Luka Kristanc, dr. med., dipl. biol., Zavod Divji vrt