Zelišča za krvožilni sistem (popuščanje srca, slabo prekrvavitev, krčne žile in hemoroide)

VPRAŠANJE:

Pozdravljeni.

Imam vprasanje glede "rožic". Rad bi dobil informacijo glede poparkov in tinktur za ožilje za vene. Obenem tudi za prekrvavitev, cirkulacijo krvi. Če kaj pomaga pri utrujenih nogah?

Rad bi si tudi izboljšal imunski sistem, ki mi šepa. Ali poznate kakšno rožico oziroma poparek za izboljšanje imunskega sistema? Sam pijem konopljin čaj. Kaj pa glede kave – ali res veliko odvaža mineralov in vitaminov iz telesa?

Hvala za vas trud.

Lep dan in veliko glogovih jagod ;)

Dejan

 

ODGOVOR:

Pozdravljeni!

O rastlinah za krepitev imunskega sistema sem že kar obširno pisal tudi v spletni fitoterapevtski ambulanti, preberite si odgovor z naslovom Protistresni učinki zelišč. Konoplja je zares uporabna za marsikaj, v prehrani (liste in mlade poganjke, ki vsebujejo precej vitaminov in mineralov, lahko uporabljate za solate, prikuhe, juhe in tudi v čajih), za pridobivanje vlaken, v zdravilne namene (izvlečki, ki vsebujejo različne kanabinoide, se uporabljajo za zmanjševanje slabosti, izboljševanje apetita, lajšanje bolečin in krčev pri določenih obolenjih, npr. pri bolnikih z rakavimi obolenji in multiplo sklerozo). Verjetno pijete čaj iz industrijske konoplje, ki vam bo zagotovo koristil, čeprav dvomim, da bo bistveno prispeval k dvigu vaše imunske odpornosti. Uporaba rastlin z višjim deležem kanabinoidov (t. i. marihuane) ali njihovih izvlečkov pa bi privedla ravno do nasprotnega učinka – dokazano je bilo namreč, da kanabinoidi med drugim pomembno znižajo delovanje imunskega sistema (delujejo imunosupresivno)!

Zdaj pa k rastlinam, ki imajo ugoden učinek na srce in ožilje. V tem sklopu bi lahko ločili tri skupine zdravilnih rastlin, ki jih predstavljam v spodnjih odstavkih.

Prve izboljšajo črpalno sposobnost srca. Tako deluje npr. glog (pri nas je več vrst, najbolj znani sta navadni glog, Crataegus laevigata, in enovrati glog, Crataegus monogyna; uporabljajo se posušeni plodovi in posušeni listi, cvetovi ali kar vejice), za katerega izvlečke so dokazali z resnimi znanstvenimi študijami, da izboljšajo delovanje srca in zmanjša težave (olajša utrujenost in težko sapo). Omenjene učinke naj bi imeli predvsem flavonoidi v glogu. Vendar naj tu poudarim, da je njegova uporaba pri ljudeh z normalno srčno funkcijo odsvetovana, uporabljajo naj ga le tisti z blagim do zmernim srčnim popuščanjem. Seveda previdnost pri kombiniranju s konvencionalnimi zdravili ni odveč. Neželeni učinki so ob pravilni uporabi redki, npr. slabost, utrujenost in znojenje, ob predoziranju pa lahko pirde do hipotenzije (padca krvnega tlaka) in uspavalnih učinkov. Obstaja še precej rastlin, ki vsebujeje snovi z močnim učinkovanjem na srčno mišico, t. i. srčnimi glikozidi, npr. naprstci (rod Digitalis), šmarnica (Convallaria majalis) in nekatere afriške rastline (npr. Strophantus gratus). Medtem ko se učinkovine naprstcev, npr. digoksin in digitoksin, uporabljajo za izboljševanje krčljivosti srca pri srčnem popuščanju in stabilizacijo srčnega ritma pri določenih motnjah ritma, se drugi srčni glikozidi zaradi prevelike jakosti uporablja le v eksperimentalne namene.

Druga velika skupina zdravilnih snovi je v pomoč bolnikom, ki imajo slabo prekrvljenost tkiv. Slednje je pogosto pri sladkornih bolnikih, kroničnih kadilcih in tistih, ki zlorabljajo alkohol. Izvlečki ginkovih listov denimo izboljšajo prekrvljenost tkiv, saj krepijo delovanje arterijskega dela žilja, torej tistega dela, ki v tkiva dovaja hranila in kisik. Pripravki ginka torej lahko pomagajo ljudem s slabo prekrvljenost okončin (s t. i. periferno okluzivno arterijsko boleznijo) in notranjega ušesa (pri slednjih lajšajo težave, kot so vrtoglavica, šumenje v ušesih in naglušnost). Izkazalo se je tudi, da izvlečki ginka spodbujajo presnovo možganov, saj povečajo privzem glukoze in kisika v ve živčne celice. Pri ljudeh, ki imajo slabo prekrvljenost tkiv, je pogosto v ospredju tudi ateroskleroza (naplastitev žilnih sten, ki zmanjša pretok krvi in poveča tveganje za pojav infarkta srca in možganov). Za to skupino ljudi je priporočljivo uživanje (najbolje surovih) rastlin ali uporaba izvlečkov (tinktur, gotovih pripravkov), ki dokazano zmanjšujejo razvoj ateroskleroze (npr. česen in njegovi divji sorodniki, npr. čemaž in vanež), zmanjšujejo koncentracijo maščob v krvi (česen in divji luki, rod artičok, Cynara spp., triplat ali grško seno, Trigonella foenum-graecum, bazilika in nekatere orientalske rastline, npr. ingver, ginseng in črnika ali zamorska kumina, Nigella sativa) in uravnavajo krvni tlak (npr. poganjki bele omele, listi oljke, zlate rozge, navadni plešec, njivska preslica ipd.). Iz teh rastlin si lahko napravite poparke ali prevretke, tinkture ali pa uporabite že gotove pripravke. Marsikatero izmed njih se da vključiti tudi v prehrano. To velja tudi za nekatere glivne vrste, ki tudi dokazano zmanjšujejo nivo maščob v krvi, npr. užitni nazobčanec ali šitake (Lentinus edodes), bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus), velika zraščenka (Grifola frondosa) idr.

Tretja skupina zdravilnih rastlin pa lahko koristi ljudem s težavami z venskim delom krvnega obtoka, ki skrbi za odnašanje plinov in presnovkov iz tkiv. To se najpogosteje kaže kot krčne žile (najpogosteje v predelu spodnjih okončin) z otekanjem okončin, pojavom rjavkaste obarvanosti ali celo z razjedami in pojavom strdkov (povrhnjega tromboflebitisa ali globoke venske tromboze). Nekateri pa imajo tudi težave v smislu zlate žile (hemoroidi) s krvjo v blatu ali zapleti (strdkom v venskem pletežu, izpadom razširjenih ven in sluznice). Pri teh težavah je koristno povijanje nog, redna hoja (krčenje mišic pomaga pri pretoku krvi!) in uporaba standardiziranih flavonoidnih pripravkov, v primeru hemoroidov pa tudi skrb za redno in mehko odvajanje ter uporaba negovalnih mazil. Dobro se obnesejo tudi mazila, čaji, obkladki in kopeli naslednjih rastlin: divji kostanj (Aesculus hippocastanum, semena – mazila, gotovi pripravki, npr. Venaforce), ajda (Fagopyrum esculentum, poparki posušenih nadzemnih delov zeli), bodeča lobodika (Ruscus aculeatus, korenika – mazila, gotovi pripravki; mladi poganjki v prehrani), glog (plodovi, listi, cvetovi v poprakih, lahko tudi za kopeli), arnika (Arnica montana, mazila iz koškov), rmani (posušena zel, poparki, v prehrani), ognjič (mazila iz koškov, lahko tudi v prehrani) idr. V ta namen se uporabljajo tudi nekatere pri nas manj znane rastline, npr. nepozebniki (rod Hamamelis) in azijski vodni popnjak (Centella asiatica). Naj dodam le še, da za nego oteklih nog in razjed ob venskem popuščanju ter hemoroidov pridejo v poštev še mnoge druge rastline z visoko vsebnostjo sluzi in čreslovin (v obliki obkladkov in kopeli): trpotci, sretene (rod Geum), dresni (rod Polygonum), hrasti (listi, lubje), slezenovci (rod Malva), malinjaki (rod Rubus), jagodnjaki (rod Fragaria), pravi kostanj (listi), osladi (rod Filipendula, delujejo tudi protivnetno) in še številne druge.

Tudi sam vam želim lep dan in obilo jesenskih plodov v različnih oblikah.

Lep pozdrav,

Luka Kristanc, dr.med, dipl. biol.

P.s.: Nekatere snovi iz kave zares nase vežejo določene minerale, npr. kalcij ali magnezij, vendar enako velja tudi npr. za žita ali stročnice. Po drugi strani so v kavi tudi snovi, ki zmanjšuejo oksidativni stres. Če torej s kavo ne boste pretiravali, je tu skrb odveč.

© Zavod za uporabno botaniko Divji vrt 2024. Vse pravice pridržane.