NEKAJ PREDLOGOV MEŠANIH POSEVKOV NA VAŠEM ZELENJAVNO ZELIŠČNEM VRTU

Odločila sem se, da vam tokrat opišem nekaj predlogov za mešane posevke za vaš vrt. Najprej za mogoče bolj klasične vrtnarje, ki dolga leta vztrajajo le pri eni kulturi na posamezni gredici. Mogoče pa letos le poskusite  vsaj z dvema sočasnima kulturama in še kakšnim zeliščem zraven. V nadaljevanju bom opisala nekaj primerov bolj zgodnjih setev in/ali saditev sadik, lastnih ali kupljenih, če jih ne boste sami vzgojili. Ali pa bo ta zapis zanimiv za bolj sveže vrtnarske navdušence, ki se še želijo učiti in preizkušati druge, že preverjene kombinacije zasaditev.

Naj ob tem napišem še eno primerjavo. Že dolgo vrsto let vse ljubitelje balkonskega cvetja svetovalci v vrtnarijah navdušujejo k mešanim zasaditvam. Tako da dandanes redko vidimo v enem cvetličnem loncu samo pelargonije, begonije ali fuksije itd., kot je bilo to običajno še v moji mladosti. Zdi se mi pa, da pri vrtnarjenju, pridelavi zelenjave in zelišč še nismo tako daleč. Ne vem, zakaj so tu prepričevanja ekoloških oz. organskih vrtnarjev svetovalcev o smiselnosti in pozitivnih učinkih mešanih zasaditev še vedno manj uspešna. Tega zapisa sem se lotila zato, da tudi sama nekaj prispevam  k utrjevanju prepričanja, da so mešane zasaditve v več pogledih dobra odločitev. Tudi na našem učnem zeliščnem vrtu  sem že lani načrtovala mnoge mešane zasaditve, ki so jih obiskovalci lahko opazovali in komentirali in mi tako dajali dobrodošle povratne informacije.

Krompir in  hren, hren in špinača, krompir in koriander

Predlagam, da sedaj, ko se bodo tla dovolj ogrela, na gredico z (zgodnjim) krompirjem (Solanum tuberosum), ki jo boste najbrž pokrili z vrtnarsko kopreno, ob robu posadite nekaj narezanih koščkov korenine hrena (Armoracia rusticana). Te rastline bodo ščitile vaš krompir pred napadi koloradskega hrošča, čeprav zgodnji nima običajno teh težav, tudi krompirjeve plesni je na njem manj. Naslednje leto boste preprosto posadili krompir na drugi strani vrstice s hrenom in še v naslednji vrtnarski sezoni lahko koristili njegovo zaščito. Ali pa boste pozno poleti v bližino hrena posejali špinačo (Spinacia oleracea), ki ji tudi dobro dene njegova bližina. Zame nova kombinacija, ki sem jo nedavno zasledila in naj bi tudi ščitila pred napadi koloradskega hrošča, sama je še nisem preizkusila, je setev še ene odbojne rastline ob robu gredice s krompirjem – enoletnega zelišča koriandra (Coriandrum  sativum).  Na vas je, da poskusite, jaz gotovo bom…

Krompir in žametnica, žametnica in paradižnik, (tudi žametnica in čebula, zgodnje zelje, blitva, redkvica, šparglji…)

Ob drugem robu krompirjeve gredice pa posejte žametnico (Tagetes sp.). Lahko jo sejemo tudi po celotni gredici, a v tem primeru moramo ob okopavanju krompirja paziti na mlade sadike zametnice. Tudi ko krompir osipavamo, lahko majhne, komaj pognale rastlinice zametnice preveč zasipamo in pohodimo. Zato se mi zdi predlog sejanja ob robu boljši. Ko pa te rastlinice redčite, pa lahko sadike zametnice še vedno prenesete in posadite tudi vmes med sadike krompirja in kasneje še kam, npr. na gredico s paradižnikom in ob robu gredice s čebulo. Ker boste uporabili kopreno, boste tako vzgojili zametnico za celotno sezono sami brez predhodne setve na toplem. Kakšno leto pa sem pred sajenjem krompirja po njivski površini preprosto posejala domače seme mešanice sort žametnic, ki so vznikale postopoma, s krompirjem ali po okopavanju ali celo osipavanju. Tako sem z njimi imela najmanj dela, a gotovo veliko učinka.

Nedavno so bile žametnice pogoste tudi v okrasnih vrtovih kot obrobek ob vrtnicah, sedaj jih vse bolj nadomeščajo sivke. Povsod na vašem vrtu bodo zametnice koristno delovale; kot barvna meja ob robu gredice in kot zastirka, ki prestreže veter in drži vlago v bližini zelenjave. Tudi učinek varovanja pred mnogimi talnimi škodljivci je z žametnicami  zagotovljen. Imajo poseben vonj, saj izločajo  snovi, ki odganjajo škodljivce, npr. škodljive nematode, (napadajo gomoljnice in korenovke) in npr. kapusovega belina, (napada kapusnice) ter druge žuželke (napadajo drugo vrste zelenjave). Odganjajo tudi nekatere plevele, npr. vrtni slak, regačico, pirnico idr.

Vzgoja žametnic je enostavna, dobro prenašajo presajanje, ne glede na to katero vrsto žametnice gojimo (pokončno, razprostrto ali tenkolistno), vrtnarskih sort je res veliko. So nebinovke in vsaka rastlina naredi ogromno semen, tako da si jih jeseni  lahko sami posušite in shranite za naslednjo vrtnarsko sezono. Moja izkušnje iz novejšega  zeliščnega in dolgoletnega mešanega zeliščno-zelenjavnega družinskega vrta so preproste; ko semena mešano posajenih žametnic dozorevajo, jih postopoma osmukam, polagam na kamne, tu se zaradi segrevanja hitro posušijo. Poskrbim le, da jih pred dežjem poberem in z veseljem delim obiskovalcem vrta.

Krompirjeve gomolje seveda predhodno nakalite in ga ustrezno posadite v brazde v razdalji do 70 cm, razdalja med gomolji naj bo do 30 cm. Ali pa v vrsti naredite le jame, vanje polagate gomolje in potem zasujete z zemljo. Mogoče se ti opisi zdijo komu, ki že iz otroštva pozna pridelevo krompirja, nekoliko smešni. A žal dandanes mnogo ljudi, še posebej mladih in otrok, nima več nobenega stika z delom na zemlji in vzgojo rastlin in potem njihovo pripravo za hrano. Pri vrtnarskem krožku, ki sem ga vodila na bližnji šoli preteklo leto, so mi tako otroci, ko sem jih vprašala , kaj naredimo potem, ko gomolje krompirja damo v zemljo, odgovorili: „Izkopljemo.“

 Krompir in nizki fižol

Sem pa, na svojem drugem manjšem vrtu, kjer že dve desetletji vrtnarim strogo permakulturno, za nekatere čudno ali manj običajno, opravila kar že veliko poskusov pridelave, različnih kombinacij in načinov vzgoje posameznih kultur. Vsako rastno sezono si zastavim, budno spremljam in zapišem kakšno novo.

Tako sem že večkrat posadila krompir v jarke z medvrstično razdaljo 70 cm, le 5 do 10 cm globoko. Vmes sem v vrsticah posadila katero od sort nizkega fižola (Phaseolus vulgaris L.), trikotna zasaditev glede na krompir, v posamezno jamico do 5 semen.

Ko naj bi nastopile spomladanske zmrzali, in v želji za spodbujanje rasti in dozorevanja krompirja, sem gredico  običajno pokrila s kopreno. Ko sem jo odgrnila, sem fižol okopala, krompir pa ogrnila, potem pa pokrila z zastirko iz suhega sena. Tudi če sem zasaditev obeh kultur takoj prekrila s plastjo suhega sena, sta skoznjo mirno zrasli, nisem ju niti okopavala niti ogrinjala. Pridelek je bil obakrat glede na površino in vložek dela zelo dober, gredica pa je bila poleti že na voljo za druge posevke, saj sem obe kulturi pobrala že junija. Vsakokrat sem pustila le fižolove korenine, da so gredico v nadaljevanju rastne sezone bakterije še dodatno pognojile. No, ta način vzgoje krompirja pa je nekoliko bližje predlogom učencev, mar ne? Tako, da upanje za mladi rod vrtnarjev vsekakor ostaja…

Minka Kočevar, prof. kemije in biologije, organska in permakulturna vrtnarka in zeliščarka