V toplem obdobju v začetku leta so nas že več tednov razveseljevali nežno beli, zvezdasti cvetovi črnega teloha (Helleborus niger L.). Na vrhu do 20 cm visokega neolistanega stebla dosegajo velikost od 6 do 8 cm v premeru. V središču cveta so zlatorumeni prašniki. Listi so temno usnjati, dlanasto deljeni, na dolgih pecljih, sestavljeni iz 5 do 7 ali 9 jajčasto podolgovatih lističev, zimzeleni oz. prezimni. To avtohtono zlatičevko smo pred dvema desetletjema prinesli iz potepanja po bukovih gozdovih na Gorjancih in se na našem vrtu pod magnolijo izvrstno počuti. Obe krasita hišni predvrt, ena zelo zgodaj spomladi, druga malo pozneje. Kombinacija rastlin z različnima višinama, ki z zamikom olistata in cvetita, je v naravi običajna. Prav je, da jo posnemamo tudi na naših vrtovih in tako sledimo načelom permakulture.
Teloh je v tujini zelo priljubljena rastlina na ljubiteljskih in profesionalnih vrtovih. Ker je trajnica, ni težav z izginjanjem čebulic, kot se dogaja pri drugih zgodnje spomladanskih čebulnicah. Cvete zgodaj, od decembra pa vse do marca. Navdušujeta snežno bela barva velikih cvetov, z nekoliko rozaste in zelene ter močna temnozelena barva listov. Kot podrast v kombinaciji z mnogimi drevesi in grmovnicami deluje preproga teloha zelo naravno.
Prah iz korenike je bil sestavina praškov za kihanje
Tudi teloh so v preteklosti uporabljali za zdravljenje živali, pa tudi za pripravljanje strupenih napojev. Prah iz njegove črne korenike je bil sestavina praškov za kihanje, a danes ne več, saj je dokazano, da je vsa rastlina strupena. Zanimivo je tudi, da v naravi rastlinojedci v času snežne odeje in zimskega pomanjkanja hrane listov teloha ne pojedo, kar je bilo našim prednikom poleg seveda negativnih izkušenj uživanja vodilo k previdnosti uporabe pripravkov iz te rastline.
Danes je teloh zavarovan - ga torej ne smemo nabirati?
Pa še to. Z vstopom naše države v Evropsko unijo je črni teloh postal zavarovana vrsta, enako ostale vrste teloha. Prepovedano je nabiranje plodov in kopanje celih rastlin. Pri nas, v Sloveniji, si trganje nekaj cvetov za šopek lahko dovolimo, saj je teloh pri nas zelo razširjen. Raste na apnenčastih tleh vse od nižin do gorskih predelov, povsod drugod v Evropi ni tako.
Zato pa je teloh drugod zelo priljubljena rastlina na ljubiteljskih in profesionalnih vrtovih. Ker je trajnica, ni težav z izginjanjem čebulic, kot se dogaja pri drugih zgodnje spomladanskih čebulnicah. Cvete zgodaj, od decembra pa vse do marca. Navdušujeta snežno bela barva velikih cvetov, z nekoliko rozaste in zelene ter močna temnozelena barva listov. Kot podrast v kombinaciji z mnogimi drevesi in grmovnicami deluje preproga teloha zelo naravno.
Vključite navadni motovilec (Valerianella locusta) v vaš zelenjavno zeliščni vrt
Upam, da ste jeseni posejali motovilec in jesensko solato, ki ju lahko sedaj vključujete v jedilnike vaše družine. Brez mešanih solat z motovilcem si ne znam predstavljati jedilnikov naše družine jeseni, pozimi in tudi še zgodaj spomladi. Že vrsto let sejem tako »holandski«, ki je bolj jesenski, kot sorti »ljubljanski« in »žličar«, ki sta avtohtoni slovenski, bolj zimski sorti. Tudi ne razumem, zakaj se ga v Slovenji ne pridela več, saj naše podnebne razmere to dopuščajo. Na trgovskih policah dosega zelo visoko ceno, a večinoma je uvožen. Najbrž zaradi zamudnega pobiranja in čiščenja.
Motovilec je naravna strniščna rastlina
V naravi se pogosto razne vrste motovilca zasejejo na poljih po žetvi žita na strnišču. Če motovilca ne pobiramo, iz listnih rozet spomladi požene cvetno steblo, razvijejo se semena in življenjski krog motovilca se tako samodejno obnavlja. Torej je kot nekakšna naravna strniščna rastlina. V Sloveniji pogosto kot drugi posevek sejemo korenovke ali ajdo, motovilec pa nekako ni prišel na naše njive. Mnogo bolj je prisoten na vrtovih, kjer vrtičkarji želimo uporabiti isto površino za 2 ali 3 več kulture na rastno sezono.
Nasveti za sejanje, nabiranje uporabo motovilca
Zaradi svojega ciklusa za vzgojo ni težaven, priporočam ga tudi čistim vrtnarskim začetnikom. In čeprav je zapisano v mnogih vrtnarskih nasvetih, da potrebuje rodovitna tla, meni uspeva za vsakim posevkom. Logično pa je, da ga ne sejemo za solato, ker bi s tem povečali možnost škodljivcev in bolezni, pa tudi na kolobar pazimo in ga sejemo na isto mesto šele četrto leto. Pa saj je pozno poleti polno gredic že izpraznjenih, tako da ga lahko sejemo npr. za čebulo, česnom, korenčkom, rdečo peso, krompirjem, zgodnjim zeljem in bučkami. Gredo le plitvo pokopljem, nikakor do globine 20 cm kot svetujejo mnogi, in razrahljam. Pred setvijo nikoli ne gnojim znova, kot bi mogoče pričakovali, svetujejo celo mineralna gnojila in uležan hlevski gnoj. Sejem ga na dan za list, od avgusta do septembra, še oktobra, lahko na široko ali v vrste. Ker je svetlokalivka, seme samo malo prevlečem z grabljami, da ga zemlja prekrije. Običajno je jeseni že dovolj dežja, če ne, potem gredico kdaj zalijem.
Ko motovilec pobiram, režem posamezne liste ali odrežem le osrednji del rozete in pustim spodnje liste in zunanje dele rozete, da se lahko preko njih še enkrat obraste ali pa režem cele rozete. Tudi če ga ne pokrijem s kopreno, preživi kljub mrazu in snegu in potem zopet pozimi in še spomladi da soliden pridelek. Če ga posejem pregosto, ga redčim tako, da pobiram večje rozete, kasneje manjše, ki se še razvijajo, in tako podaljšam čas uživanja te prečudovite solatnice iz družine špajkovk.
V letu, ko je pridelek obilen, del rastlin na gredici pustim zacveteti in poberem seme za naslednje sezono. Lahko pa ga sejete v toplo gredo ali pod tunel in boste imeli pridelek prej in bolj kontinuirano preko zime. Če mi spomladi uide v cvet, preden ga vsega uporabim za solate, ga preprosto izpulim in pustim za zeleno zastirko. Ali pa ga prenesem na kompost, saj spomladi še ni na voljo veliko zelene mase za kompostiranje. Ali pa, če doma gojite kokoši ali zajce, lahko kombinirate rastline motovilca in regrata kot odlično živalsko spomladansko hranilo za vaše domače živali. Torej, v permakulturnem vrtu ni odpadkov, vse snovi, in s tem energija, krožijo.
Motovilec vsebuje vitamin C, provitamin A, folno kislino in minerale železo, magnezij, fosfor, kalij ter eterična olja. Uživanje krepi imunski sistem in našo odpornost proti stresu ter zimski utrujenosti, pomirja, pospešuje prebavo, krepi srce, izboljšuje koncentracijo in spodbuja nastajanje krvi.
Njegov sladkobni okus se lepo dopolnjuje s fižolom ali krompirjem, z mnogimi solatami in dišavnicami, tudi z jajci ali različnimi semeni. Če sem vas prepričala, potem boste v letošnjem načrtu za vaš zelenjavno zeliščni vrt gotovo vnesli motovilec kot naknadni posevek.
Minka Kočevar, prof. kemije in biologije, organska in permakulturna vrtnarka in zeliščarka